Nekatere šole so že uvedle politike, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo pametnih telefonov med poukom, da bi preprečile motnje in spodbudile večjo pozornost in angažiranost učencev. V teh primerih se lahko pametni telefoni uporabljajo samo v določenih situacijah, na primer med odmori ali izven učilnic.
Na drugi strani pa obstajajo šole, ki tehnologijo vključujejo v izobraževalne procese in spodbujajo uporabo pametnih telefonov za določene učne namene. V takih primerih se lahko pametni telefoni uporabljajo za dostop do izobraževalnih aplikacij, e-knjig, orodij za sodelovanje in še več.
Pomembno je razumeti, da je pristop k uporabi pametnih telefonov v šolah odvisen od posamezne šole, izobraževalnega sistema in kulture ter tudi od razpoložljivih virov in tehnološke infrastrukture. Ključno je zagotoviti, da uporaba tehnologije, vključno s pametnimi telefoni, podpira izobraževalne cilje in izboljša učno izkušnjo učencev.
UNESCO meni, da bi bilo potrebno pametne telefone v šolah prepovedati, saj bi s tem odpravili motnje v razredu, izboljšali proces učenja in otroke zaščitili pred spletnim ustrahovanjem. Poročilo, ki so ga pripravili pri UNESCU, kaže, da nekatere tehnologije lahko podpirajo učenje v določenih kontekstih, vendar ne, kadar so tehnologije pretirano ali neprimerno uporabljene. Še posebej uporaba pametnih telefonov lahko moti učenje v učilnicah.
Študija, ki je zajemala predšolsko vzgojo in visokošolsko izobraževanje v 14 državah, je ugotovila, da so pametni telefoni odvrnili pozornost učencev od učenja. Tudi samo dejstvo, da je mobilni telefon v bližini in prejema obvestila, je dovolj, da učenci izgubijo pozornost pri opravljanju naloge. Študija je ugotovila, da lahko učenci potrebujejo do 20 minut, da se ponovno osredotočijo na to, kar so se učili, ko so bili odvrnjeni. Prav tako je odstranjevanje pametnih telefonov iz šol v Belgiji, Španiji in Združenem kraljestvu izboljšalo učne rezultate, je ugotovila študija, navedena v poročilu, še posebej za učence, ki niso dosegali enakih rezultatov kot njihovi vrstniki.
|
»Opazili smo, da so otroci, stari komaj devet let, zahtevali pametne telefone, pri čemer je bilo očitno, da ti otroci niso bili čustveno pripravljeni za upravljanje s kompleksnostjo teh naprav in digitalnega sveta.«
Rachel Harper, ravnateljica osnovne šole St. Patrick v mestu Greystones, okrožje Wicklow, Irska, ki je prepovedala uporabo pametnih telefonov v svoji šoli.
|
Opozoriti velja tudi glede varstva podatkov, varnosti in dobrega počutja, ki so tudi osnova za razprave o uporabi nekaterih tehnologij v šolah, še posebej pri mladih učencih. Skupne so skrbi glede zasebnosti, ko določene aplikacije zbirajo uporabniške podatke, ki niso potrebni za delovanje teh aplikacij. Trenutno le 16 % držav eksplicitno zagotavlja zasebnost podatkov v izobraževanju z zakonodajo. Vendar pa je analiza ugotovila tudi, da je 89 % od 163 izobraževalnih tehnoloških izdelkov, ki so jih priporočili med pandemijo, zmožno zbirati podatke o otrocih. Poleg tega je 39 od 42 vlad, ki so omogočile spletno izobraževanje med pandemijo, omogočilo uporabo tehnologij, ki so ogrožale ali kršile otrokove pravice.
Skoraj ena četrtina držav je uvedla prepoved uporabe pametnih telefonov v šolah v svoji zakonodaji ali politikah, od Slonokoščene obale do Kolumbije, od Italije do Nizozemske.
Prepovedi so pogostejše v Aziji. Tako Bangladeš kot Singapur prepovedujeta uporabo pametnih telefonov med poukom, vendar ne izven učilnic. Francija prepoveduje uporabo pametnih telefonov razen v primerih strogo pedagoških namenov ali za podporo otrokom s posebnimi potrebami.
Nekateri namesto tega prepovedujejo uporabo določenih aplikacij v izobraževalnem okolju zaradi skrbi glede zasebnosti. Danska in Francija sta prepovedali uporabo storitve Google Workspace, medtem ko je Nemčija v nekaterih zveznih državah prepovedala izdelke podjetja Microsoft. V Združenih državah so nekatere šole in univerze začele prepovedovati aplikacijo TikTok.
RTVSLO je pred kratkim objavil članek, kjer navaja, da obstaja vse več dokazov, da uporaba mobilnih telefonov med poukom škodljivo vpliva na učence in da imajo zasloni na možgane podoben vpliv kot trda droga.
V Sloveniji pristojno ministrstvo uporabe mobilnih telefonov v šoli ne ureja, ampak to prepušča vodstvu šol, ki pa mora pravila zapisati v svoje interne akte. Vzgojno-izobraževalne ustanove niso usklajene, kljub dejstvom, ki so sedaj že znana: otroci se zaradi zaslonov manj družijo, pretirana uporaba škoduje njihovim možganom, vedno več je zasvojenosti. Predvsem pa so za pretirano uporabo zaslonov in posledične morebitne zasvojenosti odgovorni predvsem starši.
Več informacij na spletni strani UNESCO in v poročilu UNESCA iz leta 2023 o globalnem spremljanju izobraževanja.