Veliko uporabnikov spleta in družabnih omrežij se ne zaveda nevarnosti, ki jo lahko predstavlja deljenje osebnih podatkov in fotografij. Prvič: o tem, da na spletu plačamo za izdelek ali pa smo izdelek sami, smo na portalu MiPi pisali pred kratkim. Drugič: o tem, zakaj je tako pomembno, da poskrbimo za čim večjo zasebnost profilov na družabnih omrežjih, bo morebitne dvomljivce poskušal prepričati tokratni prispevek. V njem torej o nujno potrebnem premisleku, katere podatke posredujemo in komu ter katerih občutljivih informacij o sebi nikakor ni priporočljivo deliti.

»10-odstotni popust vam pripada le ob predložitvi naše kartice, ki jo pridobite z včlanitvijo v klub zvestobe« – zveni znano? Na tak način mnogi trgovci pridobivajo stranke in zbirajo njihove osebne podatke. Večina nas ob tem le zamahne z roko, češ, pa kaj potem, če trgovec ve, kdaj imam rojstni dan in kakšne so moje nakupovalne navade.

^{Foto: Freepik}

Četudi bi morda ta brezbrižnost mestoma celo lahko obveljala za čisto opravičeno, pa že samo tovrstno zbiranje utegne predstavljati tveganje. Podjetja, ki zbirajo naše podatke, imajo sicer dolžnost, da jih uporabljajo zakonito ter le za namen, za katerega smo jim dali dovoljenje, poskrbeti morajo tudi za njihovo varnost. Četudi jim zaupamo in smo prepričani, da z njimi res tako ravnajo, vedno obstaja možnost hekerskih vdorov v spletne strani in baze podatkov. Cilj takih vdorov je največkrat dostop do gesel, saj uporabniki spleta pogosto uporabljajo enako geslo za več storitev. Na ta način lahko hekerji nepooblaščeno dostopajo do podatkov o naših bančnih računih in kreditnih karticah, elektronski pošti ali do profilov na družabnih omrežjih.

Leta 2019 so hekerji vdrli v podatkovno zbirko družabnega omrežja Facebook. Dve leti kasneje so na hekerskem forumu objavili telefonske številke, pa tudi polna osebna imena, lokacije, elektronske naslove in druge podatke 533 milijonov uporabnikov tega omrežja iz 106 držav, tudi iz Slovenije. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je ugotovil, da je bilo med podatki 110.177 telefonskih številk slovenskih uporabnikov, kar je takrat predstavljalo 12 % vseh uporabnikov tega omrežja v Sloveniji. Facebook se je na objavo odzval le v kratkem sporočilu za javnost in zavrnil možnost, da bi oškodovane uporabnike obvestil o tem, kateri njihovi podatki so bili objavljeni, ter zatrdil, da je že kmalu po vdoru leta 2019 odpravil ranljivost, ki je omogočila vdor v podatkovno bazo.

A tudi če naši podatki ne pristanejo v rokah hekerjev, so še vedno dostopni tistemu, ki smo mu jih zaupali. Široko paleto informacij o nas imajo tako voljo tudi lastniki spletnih strani, ki jih obiskujemo. Že zgolj z brezplačno Googlovo storitvijo Google Analytics lahko denimo spremljajo, koliko časa obiskovalec preživi na njihovi spletni strani, katere vsebine ga bolj zanimajo, lastnik spletne strani pa ima dostop tudi do njegovih osebnih podatkov, kot so starost, spol, zanimanje in lokacija. Ker omenjeno storitev uporablja več deset milijonov spletnih strani po celem svetu, si lahko le predstavljamo, kakšno bazo podatkov upravlja Google.

Če menimo, da je nekdo nepooblaščeno posegel v naše osebne podatke, lahko podamo prijavo Informacijskemu pooblaščencu.

Na spletu puščamo sledi, če se tega zavedamo ali ne

Vsak uporabnik svetovnega spleta za seboj pušča sledi, te pa so še posebej trajne pri nalaganju fotografij in objavljanju drugih podatkov na družabnih omrežjih. Fotografije, ki jih objavimo, namreč še leta ostanejo na svetovnem spletu, predvsem pa sami ne moremo več nadzorovati njihovega deljenja, četudi si bomo morda čez nekaj dni premislili in jih izbrisali z našega profila na družabnem omrežju. Zato je pomembno, da naši profili na omrežjih niso javni, saj lahko v tem primeru prav vsi spletni uporabniki vidijo naše podatke in objave. Če želimo imeti nadzor nad tem, kdo jih lahko pregleduje, profil nastavimo kot zaseben. To je najvarnejša rešitev za tiste, ki se ne morejo upreti deljenju informacij zasebne narave, a tudi v tem primeru velja opozorilo, da moramo biti pri objavah zelo pazljivi.

Katerih osebnih podatkov na spletu nikoli ne delim?

Na spletu nikoli ne delimo svojih osebnih podatkov, kot so domači naslov, telefonska številka ali številka bančnega računa, prav tako ne delimo lokacije, s katere objavimo novo fotografijo. Nikoli namreč ne moremo vedeti, kdo bo v našo škodo zlorabil katerega od teh podatkov. Prav tako se izogibamo objavam fotografij otrok, tako svojih kot tujih, o čemer smo na portalu MiPi že pisali.

Vodilo, po katerem se ravnamo, je torej preprosto – osebne podatke vedno zaupamo le tistim, za katere smo prepričani, da jih ne bodo zlorabili.

MiPi nasvet: s pomočjo fikcije do spoznanj zakonitosti delovanja resničnega sveta

Vpogled v svet, kjer je deljenje osebnih podatkov nekaj povsem običajnega in družbeno sprejemljivega, nam ponudi delo italijanskega mladinskega pisatelja Luigija Ballerinija z naslovom Mira ve vse. Njen avtor, sicer psihoanalitik, se dnevno srečuje z otroki in mladostniki, zato se dobro zaveda nevarnosti sodobnih tehnologij in še posebej družabnih omrežij. V distopični prihodnosti, ki jo opisuje v omenjenem romanu, je v ospredju popoln nadzor lastnikov spletnih orodij nad posameznikovim življenjem s pomočjo umetne inteligence. Mira je vsevedna aplikacija, ki posamezniku pomaga izbrati pravo obleko za vsako priložnost, najti slaščičarno z najljubšim okusom sladoleda ali celo poiskati partnerja, ki se po lastnostih in zanimanjih z njim najbolj ujema. Vse za ceno neomejenega deljenja tudi najbolj zasebnih informacij. Uporabniki pa ne vedo, da aplikacija v ozadju zabeleži vsak njihov korak in prek vedno prižganega komunikatorja, ki ga venomer nosijo s seboj, posname vsako njihovo izrečeno besedo, zabeleži vsako njihovo dejanje. Razplet romana nam postreže z več odprtimi vprašanji kot odgovori, predvsem pa bralcu, ob siceršnjem dejstvu, da gre z vidika aktualnega trenutka še vedno za znanstvenofantastični žanr, ponuja premislek, ali je to prihodnost, v kateri želim živeti. Smo v zameno za navidezno udobje pripravljeni odstopiti del naše zasebnosti?

Vas zanima več:

→ O tem, zakaj je pomembno varovati osebne podatke in kakšnim nevarnostim smo izpostavljeni z njihovim deljenem, lahko več preberete na straneh našega partnerja Safe.si, podrobneje tudi o tem, zakaj ni priporočljivo deliti fotografij otrok.

→ Na spletni strani Slovenske policije lahko preberete več o tem, zakaj se staršem odsvetuje objavljanje fotografij svojih otrok na spletu.

Spomnimo še na kampanjo našega partnerja SI-CERT, o kateri smo na portalu MiPi pisali pred kratkim in kjer najdete veliko uporabnih gradiv, tudi zabavnih videov, s katerimi želijo snovalci kampanje predvsem starejše opozoriti na pasti deljenja osebnih podatkov na spletu.