Beseda wangiri izvira iz Japonske, kjer se je prvič pojavila, gre pa za prevaro enkratnega zvonjenja, v praksi to pomeni, da telefon zazvoni samo enkrat preden se klic prekine. Klicatelji naključno izberejo številski blok in s pomočjo računalniške opreme pokličejo na več tisoč številk.

Tak dohodni klic je sicer brezplačen v domačem omrežju in omrežjih držav evrotarife (države Evropske unije, Islandija, Norveška in Liechtensein), a zveza se praviloma takoj prekine, četudi se klicani oglasi takoj po prejemu klica.

Najpogosteje wangiri poteka prek mednarodnih številk, se pa pojavljajo tudi primeri prilagojeni lokalnemu okolju, ki so za uporabnike še posebno nevarni, kajti veliko bolj verjetno je, da bo klicani vrnil klic na (navidez) slovensko številko kot pa na mednarodno.

Zloraba se namreč zgodi, ko uporabnik iz radovednosti vrne klic. V večini primerov na povratni klic odgovori samodejni odzivnik ali pa nastopi tišina, ampak ker klic plača klicatelj, s tem nastane strošek na telefonskem računu oziroma se zmanjša dobroimetje pri predplačniku.

Strošek za uporabnika je največkrat cena za klic v katero izmed eksotičnih držav, ki je že po rednem ceniku drag, v drugih primerih pa klic na premijsko številko, ki je še dražji. V praksi ti zneski praviloma ne presegajo nekaj deset evrov na oškodovanca, nekaj tisoč vrnjenih klicev pa predstavlja že konkreten izplen za goljufe.

Kaj storiti?

Ko operaterji v omrežju zaznajo številke, ki tovrstne klice generirajo, ali pa jih na njih opozorijo uporabniki, jih skušajo onemogočiti, tako da ne morejo biti posredovani ostalim uporabnikom. Ker pa se številke nenehno spreminjajo, blokada že znanih številk ni trajna rešitev. Taki klici sicer niso nobena posebnost Slovenije, z njimi imajo izkušnje po vsej Evropi, zato si v okviru mednarodnih združenj operaterji z izmenjavo informacij prizadevajo za čim boljšo zaščito.

Nasvet uporabnikom je, da klicev na neznane številke ne vračajo, v primeru povratnega klica, pa ga je ob sumu morebitne prevare treba takoj prekiniti.