Naj vas pretirano ne vznemiri, če ste na zgornje vprašanje odgovorili z »ne«. Pomembno je, da se zavedate vseh možnosti, ki jih danes na tem področju ponuja tehnologija ter njena izraba v napačne namene, in se predvsem podučite o tistih, ki jih imate na voljo vi. Možnostih torej, da zaščitite tako sebe kot svoje bližnje. Z branjem pričujočega članka ste že storili korak v pravo smer.
O družabnih omrežjih in umetni inteligenci vemo že vse, a hkrati nič
Družabna omrežja želijo našo pozornost, podatke in seveda z njimi denar. Tudi v tej sferi našega življenja na žalost cilj posvečuje sredstva in moralne vidike potiska v ozadje. Že dolgo vemo, da ne smemo verjeti vsemu, kar preberemo, saj se vsakodnevno spopadamo z lažnimi novicami. Čedalje pogosteje pa smo soočeni tudi z dejstvom, da ne smemo verjeti vsemu, kar vidimo ali slišimo na posnetkih, saj so ti čedalje pogosteje v vlogi orodja za manipuliranje. Torej se moramo tudi pri ogledu ali poslušanju posnetkov vedno znova spraševati o njihovi pristnosti in presojati njihovo verodostojnost.
Uporaba umetne inteligence je precej poenostavila izdelavo lažnih posnetkov, kar se odraža v njihovi poplavi na spletu. Manipulacija z videoposnetki sicer ni nova, vendar je bilo včasih za to potrebno dobro tehnično znanje, moč in dostopnost umetne inteligence pa je precej poenostavila prirejanje posnetkov.
V nadaljevanju predstavljamo dva primera uporabe umetne inteligence pri izdelavi lažnih video posnetkov.
Preberi še: Kako umetna inteligenca ustvarja slike in zakaj je to lahko nevarno?
Uporaba posnetkov iz računalniških iger za izdelavo vojnih posnetkov
Posnetki iz računalniških iger se pogosto na spletu, še zlasti pa na družabnih omrežjih, uporabljajo kot posnetki dogajanja na vojnih območjih z namenom propagande in dezinformiranja. Tako so se na primer prirejeni posnetki iz igre »Arme 3« oziroma predhodnic pojavljali kot domnevno resnični posnetki že v konfliktih v Siriji, Afganistanu, sedaj pa tudi kot posnetki iz vojnih žarišč v Ukrajini. Potem, ko nekdo posnetek iz igre naloži na splet, ga nekdo drug s pomočjo umetne inteligence priredi in izboljša, nato pa ta nov lažni posnetek, ki se izdaja za resničnega, zaokroži po družabnih omrežjih. Kasneje preverjevalci dejstev lažni posnetek praviloma sicer odkrijejo, vendar je duh iz steklenice že ušel in je za vsakršno učinkovito ukrepanje žal prepozno.
Vir: YouTube
Avtorji omenjene igre so z namenom zajezitve manipulacij denimo pripravili nekaj priporočil za prepoznavo lažnih posnetkov ter pozvali uporabnike k odgovornemu ravnanju.
|
Uporabniki naj bodo pozorni na:
- nizko ločljivost posnetka
- tresenje kamere
- ljudje na posnetku ne premikajo
- odsotnost zvoka
- na posnetku so nenavadne vojaške enote, vozila, uniforme
|
|
Globoki ponaredki
Primer lažnih posnetkov v obliki večkratnih zajemov zaslona (vir: https://academic.oup.com)
Globoki ponaredki ali angleško deepfakes se čedalje pogosteje uporabljajo za izdelavo lažnih posnetkov. Gre za tehnologijo, ki s pomočjo umetne inteligence predela slike ali posnetke, v katere manipulatorji vdelajo lasten govor. Na podlagi obraznih mimik govorca iz izvirnega videoposnetka zajamejo sličice njegovega obraza in ga zamenjajo z drugo osebo. Podobe oziroma slike izbranih ljudi izjemno prepričljivo združijo v nove, pri čemer obrazna mimika sledi mimiki osebe iz izvirnega posnetka. Vse, kar potrebujemo za tak videoposnetek, je dovolj zmogljiv računalnik in velika zbirka fotografij ali posnetkov osebe, ki je tarča manipulacije. Globoki ponaredki dejansko brišejo mejo med resničnostjo in fikcijo oziroma lažjo in imajo skrb zbujajoče razsežnosti. Najpogosteje se uporabljajo za diskreditacijo javnih oseb, na primer podtikanje zločinov, sramotenje ter za kreiranje javnega mnenja.
|
DEEPFAKE – t. i. globok ponaredek v obliki slike ali posnetka, ki je spremenjen s pomočjo posebnih algoritmov tako, da so prek globokega učenja umetnih nevronskih mrež z velikim številom plasti nevronov in postopkov za sintezo človeških obrazov elementi posameznih fotografij ali videoposnetkov združeni v tako prepričljiv ponaredek, da ga mnogi ne prepoznajo.
|
|
Kako prepoznati lažne posnetke?
Ustavimo širjenje lažnih posnetkov!
Takoj ko se pojavi dvom v pristnost posnetka, prekinite z ogledom. Več ko bo imel videoposnetek ogledov, večja je namreč možnost, da ga bo algoritem priporočil drugim uporabnikom platforme.
Če naletite na lažen posnetek, ga takoj prijavite ustrezni platformi. Družbene platforme in spletne strani namreč ponujajo možnost prijave sumljivih vsebin.
Lažne novice in dezinformacije so ena večjih težav sodobne družbe. Zavajajoče niso več zgolj besede – s tako imenovanimi »deepfake« oziroma prirejenimi posnetki, ki jih ustvarja umetna inteligenca, prihaja do manipulacije resničnosti. Človeška domišljija ne pozna meja in tukaj jo lahko izraža vsak, ki ima nekaj računalniškega znanja in zmogljiv računalnik. In s kakšnimi nameni? In kakšno realnost ustvarjamo?
|
MiPi namig: Prihodnjič si preberite več o lažnih posnetkih reševanja živali, ki jih ni ustvarila umetna inteligenca, pač pa človek.
|
|
Vir:
- Preverite izvor posnetka: bodite pozorni na to, kdo je objavil posnetek, ali je to zaupanja vredna organizacija, posameznik ali pa gre za objavo brez povezave na izvirni posnetek.
- Analizirajte podrobnosti: skrbno proučite posnetek, bodite pozorni na nepravilnosti, znake montaže ali računalniške obdelave.
- Preverite zgodbo: bodite pozorni na način podajanja vsebine.
- Poiščite potrditev: preverite, ali so tudi drugi viri objavili posnetek oziroma kakršnokoli vsebino na isto temo.