Številnim uporabnikom po vsem svetu družbeni mediji, kot del virtualnega sveta, danes predstavljajo prostor, ki jim ob pestrem vsakdanu nudi številne priložnosti za druženje in zabavo. Preko njih uporabniki pridobivajo in izmenjujejo informacije, skrbijo za svoj poslovni razvoj ali pa se zgolj zabavajo z izmenjavo kratkih sporočil, fotografij, video posnetkov, internetnih memov ipd. V vsakdanjem življenju tako pogosto vidimo prizore, ko uporabniki med opravljanjem vsakodnevnih opravil prek družbenih medijev pošiljajo ali odgovarjajo na prejeta sporočila, pregledujejo novice, opravljajo video klice ipd. Vse pogosteje, še posebej v trenutnih zdravstvenih razmerah, na ta način tudi nadomeščajo osebne stike s prijatelji ali poslovnimi partnerji.
Vendar je pri uporabi družbenih medijev potrebna previdnost. V virtualnem svetu, v katerem se pogosto neločljivo prepletajo informativne, izobraževalne, zabavne in oglasne vsebine, je posameznik nemalokrat izpostavljen varljivim in idealiziranim podobam sreče, radosti in veselja, ki lahko prekomerno obremenijo njegovo samopodobo. To še toliko bolj velja za odraščajoče mladostnike, ki na družbenih medijih pogosto iščejo informacije in nasvete. Zaradi poslovnega modela družbenih medijev ki temelji na ekonomiji pozornosti, se lahko posameznik kaj hitro znajde tudi v začaranem krogu prekomerne uporabe. Morebitna tovrstna odvisnost ima lahko nezanemarljive posledice v posameznikovem življenju, vpliva na njegovo zdravje in siceršnje počutje ter dojemanje sveta. Zato je zelo pomembno aktivno in redno pridobivanje raznoraznih uporabnih informacij o varni uporabi družbenih medijev in svetovnega spleta na sploh (t. i. medijska pismenost), saj lahko le medijsko oziroma informacijsko opolnomočen posameznik prepozna vse omenjene pasti ter v primeru težav poiskati ustrezno pomoč strokovnjakov.
Družbeni mediji po eni strani uporabnikom res omogočajo dostop do različnih vsebin in nudijo priložnosti za navezovanje različnih stikov, vendar po drugi strani prihaja do številnih zlorab in drugih negativnih vplivov. Preko družbenih medijev se tako danes vse pogosteje širijo sovražna sporočila in lažne novice, ki lahko bistveno vplivajo na naša življenja, zato jih je treba znati prepoznati in ustrezno obravnavati. Vse pogostejši so tudi primeri spletnega nasilja in ustrahovanja, saj virtualen svet omogoča storilcu t. i. navidezno anonimnost. Posebno pozornost tovrstnemu spletnemu nasilju je treba namenjati situacijam, ko so takšnim vsebinam izpostavljeni otroci. Naloga nas odraslih je, da znamo poiskati načine, vire in orodja, s katerimi spodbujamo varno rabo družbenih medijev in spleta na splošno. Pri tem so nam lahko v pomoč tudi številna orodja za starševski nadzor, kar so skozi spletno predavanje osvetlili tudi v točki osveščanja Safe.
Skrb za svojo zasebnost in varnost pri uporabi družbenih medijev ni odveč in predstavlja izziv. Pred vsako delitvijo vsebine zato premislimo, kaj z njo sporočamo, kakšna je njena sporočilna vrednost in kakšen odziv utegne izzvati. Dobro velja premisliti, katere podatke o sebi sploh želimo deliti preko družbenih medijev. Pri tem lahko uporabimo različne nastavitve, ki jih ponujajo, kot je na primer zasebnost profila, zakrijemo lahko svoje osebne podatke, določimo krog ljudi, ki lahko spremlja naše zgodbe in objave, podobno lahko določimo, kdo nam lahko pošlje prošnjo za prijateljstvo ipd.
Podobno velja biti previden tudi pri sporočanju lokacije, kam smo namenjeni oziroma kje se trenutno nahajamo, medtem ko osebnih podatkov, po katerih nas lahko tujec identificira v realnem življenju, kot so domači naslov, telefonska številka ipd., na splošno ne delimo preko družbenih medijev.
Prirejeno po članku Društvene mreže žele našu pažnju, podatke i novac