Neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se začne predstavljati v našem imenu. Posledično lahko zavede naše sodelavce ali prijatelje, okrni naš ugled ter si pridobi dostop do naših informacij, dokumentov, slik ali v našem imenu opravlja e-bančne storitve.

Kraja identitete na spletu je v najpogosteje posledica kraje gesla, torej neznanec pridobi naše uporabniško ime in geslo in nato dostopa do našega elektronskega predala, Facebook profila ali PayPal računa.

Kako lahko neznanec prevzame našo spletno identiteto?

Najlažje takrat, kadar smo sami nepazljivi in po nesreči ali celo namerno razkrijemo geslo za elektronsko pošto ali Facebook.

Naslednji način je phishing oziroma kraja podatkov, ko nas elektronsko sporočilo pripravi do tega, da razkrijemo svoje uporabniške podatke.

Storilec lahko pridobil naše geslo prek okužbe računalnika z zlonamerno kodo, ki beleži pritiske tipk (t.i. keylogger). Gre za vrsto virusa, ki napadalcu pošilja shranjena in prestrežena gesla z računalnika. Med goljufi so priljubljena mesta za krajo osebnih podatkov tudi javno dostopni računalniki, ki jih uporabljamo na potovanjih, da bi pogledali elektronsko pošto ali objavili fotografije na Facebooku.

Največjo nevarnost na tem področju predstavlja nepooblaščen dostop do vašega poštnega predala. Tako lahko nekdo prestreza vso vašo elektronsko pošto. Nevarnost je še večja, če so na elektronski naslov vezani tudi uporabniški računi drugih spletnih storitev, npr. Facebooka. Tako lahko storilec najprej zamenja geslo za npr. račun Gmail, nato pa še geslo na Facebooku. V tem primeru lahko storilec pride do veliko večje količine informacij, ki jih potem poljubno zlorabi.

Obenem velja še omeniti otežen postopek v primeru izgube gesla za elektronsko pošto pri tujem ponudniku. Ker je večina ponudnikov spletnih storitev (npr. Gmail, Hotmail, Facebook) lociranih v ZDA, vas bodo lahko prepoznali kot pravega lastnika računa šele po dolgem in zapletenem postopku.

Vir: https://www.varninainternetu.si/article/kraja-identitete-2/