#SHAREWITHCARE ali dvakrat pomisli, preden deliš katerikoli osebni podatek na spletu. Nemška ozaveščevalna kampanja brez milosti kliče starše na odgovornost. Tokrat ponovno o nujnosti tresoče roke pri delitvi osebnih podatkov na spletu. Posebno pozornost namenjamo pastem, v katero se lahko ujamejo osebni podatki vašega otroka. Umetna inteligenca pri zlorabi osebnih podatkov ne pozna omejitev.
Razvoj umetne inteligence človeku prinaša številne nove priložnosti, a žal tudi povečuje možna tveganja. Zaradi vseprisotne digitalizacije, še posebej ob upoštevanju enostavne povezljivosti v različna omrežja in vključenosti nepredstavljive množice uporabnikov v mnoštvo družabnih platform, ob za uporabnika vse enostavnejši in intuitivni uporabi tehnologij, ki omogočajo obdelavo in manipulacijo vsakovrstnih podatkov, je zavedanje o pomenu varovanja osebnih podatkov ključno za kakovostno bivanje v digitalnem svetu.
Si že slišal za sharenting?
V zadnjem času intenzivno obravnavan razvoj umetne inteligence vedno pogosteje zbuja pozornost tudi v povezavi z zlorabami otrokovih osebnih podatkov, ki jih starši najpogosteje v obliki fotografij delijo na spletu.
|
SHARENTING – javna delitev otrokovih fotografij na spletu s strani staršev. Angleško skovanko sestavljata besedi »share«, kar pomeni deliti in »parenting«, kar pomeni starševstvo.
|
|
Ker slika oziroma v tem primeru video pove več kot tisoč besed, pred nadaljnjim branjem svetujemo ogled spodnjega videa.
Kratek film uprizarja družbeni eksperiment, ki so ga v Nemčiji predvajali v enem izmed kinematografov. Prikazuje primer, kako je že danes s pomočjo najnovejše tehnologije umetne inteligence mogoče ustvariti deepfake vsake resnične osebe, ki je svoj osebni podatek prepustila nenadzorovani spletni uporabi. Kampanja sooča starše z možnimi posledicami delitve otrokovih fotografij na spletu. Vidimo videoposnetke, fotografije in glas deklice, ki se kar naenkrat spremeni v odraslo žensko in prikazuje, kaj vse zna umetna inteligenca in kako ji lahko sharenting uniči prihodnost. Prikaz zmožnosti umetne inteligence v povezavi z javno objavljenimi otrokovimi fotografijami izgleda precej verjetno, realno in predvsem strašljivo.
|
DEEPFAKE – t. i. globok ponaredek v obliki slike ali posnetka, ki je spremenjen s pomočjo posebnih algoritmov tako, da so prek globokega učenja umetnih nevronskih mrež z velikim številom plasti nevronov in postopkov za sintezo človeških obrazov elementi posameznih fotografij ali videoposnetkov združeni v tako prepričljiv ponaredek, da ga mnogi ne prepoznajo.
|
|
Starši pogosto delijo fotografije svojih otrok kar vsepovprek, tudi izven svojega osebnega kroga poznanstev. Na ta način ustvarjajo digitalno sled svojega otroka, še preden ta sam vstopi v spletni svet. Pogosto namreč pozabimo, da med osebne podatke sodijo vse informacije v zvezi z določenim ali določljivim živečim posameznikom, torej vsi tisti podatki, ki lahko skupaj privedejo do identifikacije določene osebe. Otroci zato predstavljajo eno izmed bolj ranljivih skupin, saj praviloma niti nimajo vpliva na izbor informacije, ki bo o njih razširjena na svetovnem spletu.
Tovrstno početje je sicer precej kritizirano prav v luči varovanja informacijske zasebnosti, saj delitev dragocenih osebnih trenutkov na svetovnem spletu pomeni vsaj malomarno ravnanje in kaže na pomanjkljivo zavedanje o transformaciji objavljenega osebnega podatka, na primer beležke o osebnem dogodku, v podatek, ki je dostopen vsem. Neomejena uporaba takšnega podatka pa pomeni, da nad njegovo (zlo)rabo nimamo več nobenega vpliva.
Tudi če ob ogledu zgornjega videa morda za hip pomislimo, da smo se sami znašli pred kinematografskim zaslonom, na katerem se predvaja denimo prizor iz filma Minority report (v prevodu: Posebno poročilo), pa gre še posebej v zvezi s pričakovanim razvojem umetne inteligence vseeno dvakrat premisliti, preden naslednjič delimo otrokovo fotografijo na spletu.
|
MiPi svetuje: Beri MiPi in vedel boš več.
|
Viri: