Evropska komisija je objavila Belo knjigo in Priporočilo o varnosti in odpornosti kabelskih infrastruktur in tako začela obsežno posvetovanje z državami članicami, civilno družbo, industrijo in akademiki, da bi zbrala njihova stališča o scenarijih, opisanih v Beli knjigi, in jim ponudila priložnost, da prispevajo k prihodnjim predlogom Komisije na tem področju.

V okviru tega je predstavila serijo potencialnih ukrepov za spodbujanje inovacij ter zagotavljanje varnosti in odpornosti digitalnih infrastruktur. Prihodnja konkurenčnost evropskega gospodarstva je tesno povezana z naprednimi digitalnimi omrežnimi infrastrukturami in storitvami, saj hitra, zanesljiva in razširjena povezljivost igra ključno vlogo pri vpeljevanju tehnologij, ki bodo oblikovale prihodnost na različnih področjih, kot so telemedicina, avtomatizirana vožnja in druga avtomatizacija, ki lahko deluje v realnem času le z zmanjšanjem zakasnitev v omrežju.

Cilj tega paketa digitalne povezljivosti je vzpostaviti dialog o konkretnih predlogih z zainteresiranimi stranmi, državami članicami ter drugimi partnerji, da bi oblikovali skupne prihodnje ukrepe na ravni, EU in dosegli soglasje:

• O Beli knjigi na temo Kako obvladati potrebe evropske digitalne infrastrukture?, ki analizira izzive, s katerimi se Evropa trenutno sooča pri uvedbi prihodnjih povezovalnih omrežij. Poleg tega predstavlja možne scenarije za privabljanje naložb, spodbujanje inovacij, povečanje varnosti ter uresničitev resnično enotnega digitalnega trga in
• O Priporočilu o varnosti in odpornosti podmorskih kabelskih infrastruktur, ki predstavlja niz ukrepov na nacionalni in evropski ravni, s katerimi se namerava izboljšati varnost in odpornost podmorskih kablov. Poudarek je na boljšem usklajevanju po celotni EU, tako glede upravljanja kot tudi financiranja, predvsem v smislu prizadevanja za izboljšanje celotne varnostne situacije.

Organ Evropskih nacionalnih regulatorjev za elektronske regulacije BEREC, katerega aktivna članica je tudi Agencija, se je seznanil predvsem z Belo knjigo in pozdravil priložnost za sodelovanje v javnem posvetovanju, saj je dokument sprožil temeljito razpravo o digitalnih infrastrukturah prihodnosti in gonilnikih njihovega razvoja. BEREC obravnava to pobudo kot pomemben prispevek k oceni ustreznosti trenutnega zakonodajnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja (EECC). BEREC opaža nekatera ključna vprašanja, pomembna za nacionalne regulatorne organe, ki jih je Bela knjiga izpostavila, vključno s primernim obsegom zakonodajnega okvira in dosega njegovih ciljev, režimom pooblastil za omrežja in storitve, osredotočenimi na jedrna omrežja, učinkovito regulacijo spektra in orodij za upravljanje, poenostavitev predhodne regulacije, uvedbo "panevropsko zasnovanih" ukrepov z namenom spodbujanja enotnega trga, naraščajočega pomena kibernetske varnosti ter okoljskega vpliva digitalnih infrastruktur in storitev.

Evropska Komisija je v Beli knjigi s fokusom na prehodu v digitalna omrežja prihodnosti predstavila več političnih vprašanj in ponudila možne rešitve. Oblikovani so trije stebri in možni scenariji razvoja, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

1. Steber: Vzpostavitev »3C omrežja« (Connected Collaborative Computing – povezano sodelovalno računalništvo)

Ljudje in naprave, ki medsebojno komunicirajo, zdravniki, ki oskrbujejo svoje bolnike na daljavo, pametne stavbe s senzorji in druge prihodnje aplikacije, ki omogočajo poslovanje in izboljšujejo življenje državljanov, so zelo odvisni od razpoložljivosti visoko zmogljivih digitalnih infrastruktur. Zato je cilj je spodbujati skupnost evropskih inovatorjev in ustvariti "Povezano sodelovalno računalniško mrežo" ("3C Network"), ekosistem, ki zajema polprevodnike, računske zmogljivosti v vseh vrstah okolij, radijske tehnologije, povezano infrastrukturo, upravljanje podatkov in aplikacije. Komisija meni, da bi lahko s skupnim pristopom pripravili  obsežne pilotne projekte ali vzpostavili morebitni nov pomembnen projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI – Important Project of Common European Interest) v računalniškem kontinuumu.

• Scenarij 1: Komisija lahko predlaga pilotne projekte velikega obsega, ki vzpostavljajo celovite integrirane infrastrukture in platforme za telekomunikacijske oblake in robna omrežja. Te pilotne infrastrukture bi nato služile za usklajevanje razvoja inovativnih tehnologij ter aplikacij umetne inteligence za različne uporabne primere.
• Scenarij 2: Možnost nadaljevanja dosežkov IPCEI CIS (in Next Generation Cloud Infrastructure and Services ) z novim forumum JEF-IPCEI (Joint European Forum IPCEI), ki bi jo ustanovila Komisija za skupno evropsko interesne projekte (JEF-IPCEI). Ta skupina bi bila zadolžena za prepoznavanje in določanje prednostnih tehnologij za EU gospodarstvo, ki bi lahko bile relevantne kandidatke za prihodnje IPCEI.
• Scenarij 3: Za podporo ustvarjanju sodelovalnega ekosistema povezljivosti in računalništva so potrebne množične naložbe v zmogljivosti povezljivosti. Komisija bi lahko utirala pot v možnosti za oblikovanje teh naložb v poenostavljen in usklajen okvir podpore za resnično digitalni enotni trg, pri čemer se opira na evropske in nacionalne, javne in zasebne naložbe.

2. Steber: Dokončanje enotnega digitalnega trga

Drugi steber se osredotoča na izvedbo ukrepov, ki so potrebni za zaključek digitalnega enotnega trga. To vključuje različne pobude, politike in regulativne korake, ki so namenjeni odpravljanju ovir, spodbujanju konkurence ter zagotavljanju nemotene in učinkovite digitalne povezljivosti in storitev znotraj Evropske unije. Dokončanje digitalnega enotnega trga je ključnega pomena za spodbujanje inovacij, rasti digitalnega gospodarstva ter povečanje konkurenčnosti EU na globalnem digitalnem trgu.

• Scenarij 4: Da bi naslovili konvergenco sektorja povezljivosti in storitev elektronskih komunikacij ter zagotovili, da koristi dosežejo vse končne uporabnike povsod, lahko Komisija razmisli o razširitvi obsega in ciljev trenutnega regulativnega okvira. To bi zagotovilo enaka pravila in obveznosti za vse akterje in končne uporabnike digitalnih omrežij. Glede na predvideno velikost in vpliv tehnološkega razvoja ter morebitnih sprememb regulative, bi bilo treba reformo trenutnega okvira ustrezno oceniti v smislu ekonomskega vpliva na vse akterje, poleg tega pa tudi široko razpravljati z vsemi deležniki.
• Scenarij 5: Z namenom naslova tehnoloških in tržnih sprememb ter zagotavljanja manjše obremenitve za podjetja in bolj učinkovite dostave storitev, obenem pa še naprej zaščititi ranljive končne uporabnike in spodbujati teritorialno pokritost, Komisija razmišlja o naslednjih dveh ukrepih:
  • Pospeševanje opuščanja bakrenih omrežij (npr. cilj za leta 2030, usklajen z Digitalnim desetletjem za gigabitno povezljivost, in podpora prehodu z bakra na optična vlakna od leta 2028)
  • sprememba regulacije na načn, da Komisija več ne predlaga trgov za morebitno predhodno urejanje (ex-ante), ki pa bo zasledovala cilje popolnoma optičnega okolja ter bila skladna z nedavno sprejetim Gigabitnim priporočilom.
  • Scenarij 6: Z namenom olajšanja enotnega trga in gradnje obsega za vse udeležence lahko Komisija ponudi:
    • Še bolj integrirano upravljanje spektra na ravni EU, ki bi omogočalo, kjer je potrebno, bolj usklajene postopke za izdajo dovoljenj za uporabo spektra za pan-evropske operaterje. Komisija lahko prav tako razmisli o rešitvah za bolj usklajene pogoje za dovoljenje in izbiro, za zemeljske in satelitske komunikacije ter druge inovativne aplikacije, ki jasno prispevajo k razvoju enotnega trga.
    • Bolj usklajen pristop k odobritvi delovanja na trgu. 
  • Scenarij 7: Komisija lahko razmisli o olajšanju zelene preobrazbe digitalnih omrežij s spodbujanjem pravočasnega opuščanja bakrenih omrežjih ter prehoda na popolnoma optično okolje in bolj učinkovito uporabo omrežij (kodeki) na celotnem ozemlju Unije.

3.Steber: Varna in odporna digitalna infrastruktura

Zadnji steber je namenjen zaščiti vrednosti obsežnih naložb, ki jih bo Evropa izvedla za gradnjo najsodobnejše infrastrukture, potrebne za doseganje gospodarske rasti in družbenih koristi in je ključnega pomena. Za zagotovitev varnosti takšne infrastrukture je nujno nameniti ustrezno pozornost fizični varnosti, zlasti v zvezi s hrbtenično infrastrukturo, pa tudi pri samem prenosu podatkov do končnega uporabnika.

• Scenarij 8: Komisija bo spodbujala krepitev naprednih raziskav in inovacijskih dejavnosti po vsej EU v podporo novim tehnologijam optičnih vlaken in kablov.
• Scenarij 9: Komisija lahko razmisli o ustanovitvi seznama CPEI (Pomembni projekti skupnega evropskega interesa) in pripadajočega sistema označevanja s pomočjo delegiranega akta v okviru programa Povezovanje Evrope.
• Scenarij 10: Komisija lahko izvede pregled razpoložljivih instrumentov, zlasti dotacij, javnih naročil, mešanja operacij v okviru InvestEU in sredstev za mešanje dotacij, s poudarkom na izkoriščanju zasebnih naložb za podporo CPEI. To vključuje tudi možnost ustanovitve sklada za lastniške naložbe.
• Scenarij 11: Komisija lahko razmisli o predlaganju skupnega sistema upravljanja EU za podmorske kabelske infrastrukture.
• Scenarij 12: Razmislek o uskladitvi varnostnih zahtev na mednarodnih forumih, ki bi jih lahko priznalo prek posebne sheme certificiranja EU.

Več informacij lahko najdete na spodnjih povezavah:

Bela knjiga »Kako obvladati potrebe evropske digitalne infrastrukture?«

Priporočilo o varnosti in odpornosti podmorskih kabelskih infrastruktur

Spisek dejstev