Zmotno je mišljenje, da nas na spletu lahko okradejo le taki, ki imajo odlične računalniške veščine. Dovolj, je namreč da žrtev prestrašijo, preslepijo s "sanjsko" ponudbo ali se le izkoriščevalsko igrajo s čustvi in sočutjem.
Najpreprostejše take prevare so izvedene preko e-pošte. In teh poskusov je bilo v zadnjih dneh znova izjemno veliko. Prevaranti so se med drugim izdajali za bankirje.
Ali za organe pregona.
Verjetno se vam zdi neverjetno, da bi vas nek popolni tujec tako prestrašil z e-pošto, da bi mu nakazali denar ali predali svoja gesla. A prevare, ki ciljajo na strah, so sila preproste in prevečkrat učinkovite. Poglejmo si najpogostejše primere, da jih boste tudi v primeru njihovih nadaljnjih poskusov takoj prepoznali.
Žrtev prestrašijo z lažjo, da imajo njene kočljive fotografije, zaupne dokumente in zahtevajo takojšnje plačilo.
Izdajajo se za policijo, sodišče, vojsko in žrtev prestrašijo z navedbami, da je storila nekaj hudo kaznivega in mora takoj plačati kazen, sicer bo še huje.
Pogosto se pretvarjajo, da so nadrejena oseba, denimo direktor, pri čemer stavijo na to, da se žrtev nadrejene osebe boji in bo zato kar najhitreje izvedla, kar ji nalaga e-pošta, kot denimo, računovodkinja, ki naj nakaže denar po navodilih direktorja.
Tisti kanček bolj vešči prevaranti se izdajajo, da so banke ali servisni predstavniki IT podjetij (kot npr. Microsoft) in žrtev skušajo prepričati, da se prijavi v sumljivo spletno stran ali celo, da prevarante pokliče in omogoči »popravilo« računalnika na daljavo.
Da bi se takim prevaram izognili, si je dobro ogledati primere na:
Veliko poučnih povezav pa smo zbrali tudi tu:
Berite MiPi in vedeli boste več.