Google je s svojo enoto Jigsaw, namenjeno raziskovanju družbenih groženj, zagnal kampanjo vnaprejšnjega razkrinkavanja (»prebunking«). Na spletni strani si lahko ogledate kratke videe, ki opozarjajo na nekatere najpogostejše taktike, ki se uporabljajo za manipuliranje z ljudmi na spletu. Preberete lahko tudi številne nasvete Googla in njegovih partnerjev, ki vam bodo pomagali lažje prepoznati napačne informacije, ter rešite kviz in ugotovite, koliko tehnik manipulacije pravilno prepoznate.
»Prebunking« oziroma vnaprejšnje razkrinkavanje je tehnika za preprečevanje manipulacij na spletu. Ljudem poskuša pomagati, da prepoznajo manipulativno vsebino in se ji uprejo. Vnaprej opozarja in usposablja za prepoznavanje in zavračanje zavajajočih argumentov, s tem pa pomaga krepiti posameznikovo odpornost na poskuse zavajanja tudi v prihodnje. V nasprotju z »debunking« (razkrivanje trditve, ki je napačna), »prebunking« oziroma vnaprejšnje razkrinkavanje deluje kot neke vrste cepivo, ki posameznike nauči, kako opaziti lažne trditve, še preden se z njimi srečajo. Njegov cilj je preprečiti širjenje virusa dezinformacij in pomagati ljudem presejati resnico od laži.
Taktik manipulacij je več. S klikom na spodnje slike poglejte, katere tehnike Google izpostavlja v svojih videih.
Diskreditacija
Dekontekstualizacija
Ponujanje grešnega kozla
Dezinformacije in manipulacije z informacijami dandanes predstavljajo eno izmed večjih groženj demokraciji. Vplivajo na volilne procese, vnašajo razdor v družbo, rušijo zaupanje v medije, politiko in javne institucije, pod vprašaj pa postavljajo celo razumevanje resničnosti same, saj z igro na čustva in ideologijo zlahka zasenčijo dejstva. Tehnologija in orodja, s katerimi spremenimo vsebino ali pa jo bliskovito razširimo med ljudi, so lahko dostopni, pa tudi enostavni za uporabo. Za povrhu omogočajo zelo ciljano nagovarjanje posameznikov in skupin s prav njim prilagojenimi manipulacijami. Tem pa ljudje lažje in hitreje nasedemo.
Nič nenavadnega torej, da so zadnja leta prizadevanja številnih organizacij in institucij usmerjena v ozaveščanje prebivalcev o pomenu kritične presoje informacij in preverjanja dejstev ter odgovornega ravnanja pri njihovem deljenju in širjenju. Tudi spletni velikani, kot je Google, lahko s svojimi aktivnostmi prispevajo pomemben košček v tem mozaiku. Družbena omrežja in druge zelo velike spletne platforme ter iskalniki namreč pri širjenju dezinformacij, pa tudi boju proti njim, igrajo veliko vlogo. Zaradi svoje velikosti in ogromnega števila uporabnikov imajo namreč velik vpliv na družbo, kar je prepoznala tudi Evropska unija. S sprejetjem Akta o digitalnih storitvah (DSA) jim je zato naložila tudi večje odgovornosti. Med sistemska tveganja, ki jih morajo letno ocenjevati, sodijo tudi takšna, povezana z dezinformacijami ter negativnimi učinki na družbeni diskurz in volilne procese ter javno varnost. So tudi podpisniki kodeksa ravnanja glede dezinformacij.
Na dezinformacije redno opozarjajo tudi državne in evropske institucije. Ena zadnjih tovrstnih kampanj je na ravni Evropske unije potekala v času volitev v evropski parlament. S portalom MiPi, ki že vse od svojih začetkov opozarja na nujnost kritične presoje informacij, se ji je pridružila tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Pod geslom #VednoPreveriVir je kampanja državljane pozivala, naj so kritični do vsebin, ki jih vidijo na spletu; se zavedajo, da sta video in zvok lahko tehnično spremenjena; preverjajo različne vire in zaupajo le zanesljivim; ne delijo informacij, ki jih niso preverili; ter ne nasedajo lažnim novicam. Vsekakor nasveti, ki jih je modro upoštevati vedno, ne le v času predvolilnih kampanj.
Več o dezinformacijah in drugih oblikah manipulacij z informacijami pa preberite tudi na #UstavimoDezinformacije.