Raziskava z imenom »Popolna slika« se je ukvarjala z vplivom obdelanih fotografij z Instagrama na zadovoljstvo najstnic z lastnim telesom.
Vse od pojava televizije se odvijajo razprave o tem, kako množični mediji ustvarjajo podobo sprejemljive zunanje podobe žensk in deklet. Predvsem modna industrija skuša prek medijev postavljati trende in uveljavljati svoje blagovne znamke, s tem pa tudi določene standarde glede idealne podobe žensk. Če so trende glede oblačil in zunanjosti najstnicam do nedavnega določale najstniške revije, je to vlogo danes v veliki meri prevzel Instagram. Kakšen vpliv imajo družbeni mediji na najstnice, je pokazala raziskava »Popolna slika: neposreden vpliv obdelanih fotografij z Instagrama na podobo o lastnem telesu pri najstnicah«. Avtorice raziskave so ugotovile, da imajo najstnice o lastnem telesu slabše mnenje takrat, kadar so izpostavljene obdelanim fotografijam z Instagrama.
V raziskavi je preko spletnega vprašalnika sodelovalo 144 najstnic, ki so bile naključno izpostavljene izvirnim ali obdelanim fotografijam, pri čemer so bile obdelane fotografije z njihove strani ocenjene bolje v primerjavi z izvirnimi. Avtorice raziskave trdijo, da ta rezultat potrjuje zaskrbljenosti javnosti glede negativnega vpliva Instagrama na samopodobo mladih deklet.
Za razliko od svetovno znanih modnih revij, za katere je že dolgo znano, da je videz fotomodelov na njihovih naslovnicah izboljšan z različnimi računalniškimi tehnikami in katerih doseg je še vedno omejen, Instagram po podatkih s konca leta 2017 dnevno obišče okoli 500 milijonov uporabnikov, od tega 68 odstotkov žensk in deklet, medtem ko uporabniki tega družbenega omrežja vsak dan objavijo približno 95 milijonov fotografij. Instagram se od modnih revij razlikuje tudi po tem, da so manipulacije s fotografijami na voljo vsem in niso več rezervirane zgolj za slavne in bogate. Čeprav imajo številni slavni igralci, pevci in zvezdniki na Instagramu milijone sledilcev, je ta družbeni medij postal odskočna deska za veliko anonimnih žensk, ki so s prikazovanjem svojega stila in življenjskega sloga pridobile priljubljenost pri več deset tisoč vrstnicah.
Primerjanje z drugimi dekleti
Ravno zato so avtorice omenjene raziskave želele izmeriti težnjo po primerjavi z drugimi dekleti, predvsem tistimi, ki zaradi svoje priljubljenosti preko Instagrama postavljajo trende. Spletni vprašalnik je tako vseboval trditve kot: pogosto se primerjam z drugimi; velik pomen pripisujem temu, kako naredim nekaj v primerjavi z drugimi; pogosto dobro shajam z drugimi, ko gre za priljubljenost; in podobno.
Avtorice raziskave trdijo, da izpostavljenost obdelanim fotografijam vodi do manjšega zadovoljstva z lastnim telesom, kar je posebej opazno pri najstnicah, ki se primerjajo s svojimi vrstnicami. Rezultati kažejo, da ima pogosta uporaba Instagrama – urejanje in obdelovanje lastnih fotografij in s tem prilagajanje lastnega videza – negativne posledice vsaj pri tistih dekletih, ki so nagnjena k primerjanju z drugimi. Pri tem je zaskrbljujoče, da tudi kratkotrajna izpostavljenost obdelanim fotografijam, na katerih so njihovi vrstniki, vodi k neposredni spremembi telesne samopodobe, kar pomeni, da najstnice dojemajo obdelane fotografije kot odraz resničnega stanja.
Na drugi strani mnenje o lastnem telesu pri tistih dekletih, za katere je manj verjetno, da se primerjajo z drugimi, ostaja nespremenjeno tudi po izpostavljenosti obdelanim fotografijam.
Najbolj škodljiv družbeni medij
Kraljevo društvo za javno zdravje Združenega kraljestva je že pred dvema letoma objavilo poročilo, iz katerega je razvidno, da je Instagram družbeni medij, ki najbolj škodljivo vpliva na mentalno zdravje. V poročilu je navedena študija o posledicah družbenih medijev na zdravje posameznikov, v katero je bilo vključenih 1.500 mladih med 14. in 24. letom starosti. Namen raziskave je bil preučiti stališča mladih o posameznih družbenih omrežjih – Instagramu, Facebooku, Snapchatu, Youtubu in Twitterju – ter kako pozitivno ali negativno vplivajo na njihovo zdravje, vprašanja pa so se nanaša na njihova občutja tesnobe, povezanosti s skupnostjo, občutkov glede identitete, spanja, samopodobe itd.
V poročilu je navedena izjava enega od anketirancev: »Instagram zlahka vpliva na dekleta, tako da ta menijo, da njihova telesa niso dovolj dobra, zaradi česar potem uporabljajo različne filtre, s katerimi spreminjajo svoje fotografije tako, da bi na njih izgledale 'popolne'«.
Avtorji te raziskave poudarjajo, da od platform ne zahtevajo, naj prepovejo uporabo Photoshopa ali filtrov, temveč da uporabnikom ponudijo znanje, s katerim zaradi teh aplikacij ne bi doživljali frustracij zaradi nerealnih fotografij. Mlade je treba namreč opremiti z orodji in znanjem, ki jim bodo omogočali uporabi družabnih medijev na pozitiven način in v smeri, ki bo ugodno vplivala na duševno zdravje, še dodajajo avtorji raziskave.
Avtorji obeh raziskav se strinjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave o vplivu Instagrama na samopodobo in da bi bilo treba hkrati razviti mehanizme, ki bi ublažili negativen vpliv tega družbenega medija. Kraljevo društvo za javno zdravje Združenega kraljestva se zato zavzema, da bi blagovne znamke, znane osebnosti in drugi morali vsakič, ko je fotografija izboljšana s filtri ali Photoshopom, to tudi jasno označiti. Prav tako se zavzemajo, da bi družbena omrežja svoje uporabnike opozorili vsakič, ko ti uporabi njihove storitve namenijo preveč časa. Poleg tega predlagajo še, da bi lahko te platforme pri nekaterih uporabnikih na podlagi načina njihovega obnašanja na omrežju prepoznale duševne težave ter uporabnikom poslale diskretno sporočilo o tem, kje lahko poiščejo pomoč.
Vir: https://www.medijskapismenost.hr/utjecaj-instagrama-zadovoljstvo-vlastitim-tijelom-kod-tinejdzerica/