Informativni program oziroma novice so pogosto prikaz najbolj nasilnih, nenavadnih oziroma najhujših stvari, ki so se zgodile v svetu. Otrok naj sicer ne bi ščitili pred realnostmi sveta, toda novice predstavljajo le del tega, kar se v svetu zgodi na določen dan. Malo verjetno je, da bodo novinarski prispevki poročali o številnih varnih poletih, seveda pa bodo poročali o letalski nesreči. Otrokom manjkajo izkušnje odraslih in ne dojemajo razlike med tem, kar vidijo, in verjetnostjo, da se bo tak dogodek zgodil tudi v njihovem življenju. Težko razumejo, da se novinarske zgodbe osredotočajo na nenavadne, redke, izjemne dogodke. Ko novico o določenem dogodku gledajo znova in znova, lahko mislijo, da se tudi dogodek dogaja znova in znova. V zgodnjem otroštvu niso sposobni razumeti pojma verjetnosti in morda ne bodo pomirjeni, če jim boste zagotavljali, da ni verjetno, da bi se kaj takega zgodilo nam. Lahko jih postane strah, če je nasilje prikazano v znanem okolju, na primer doma, v družini in šoli, ali če se izvaja nad otroki in živalmi.
Zato je pomembno, da sami razumete, kako novice delujejo. Vedeti morate, kdaj, kje in katerim novicam je vaš otrok izpostavljen. Številni odrasli se ne zavedajo, kako pogosto otroci vidijo, slišijo ali preberejo novice, ob razmahu novih komunikacijskih tehnologij in družbenih omrežij pa je nemogoče slediti vsem virom, na katere otrok (tudi nehote) naleti, zato je pomembno, da se z njim zgodaj in pogosto pogovarjajte o podobah in vsebinah, ki jih lahko vidi v informativnih programih ali novicah. Tako mu lahko pomagate bolje razumeti svet okoli njega. Če informativne programe gledate tudi z otrokom, se z njim pogovorite o tem, kar gledate. Pomagajte mu razumeti dogodke, pa tudi ločevati med dejstvi in mnenji, pri tem pa upoštevajte tudi otrokovo starost.
Za otroke, mlajše od sedmih let, je najbolje, da ne spremljajo novic, saj jih bodo le prestrašile. Če naletite na vsebine, ki jih vznemirijo ali prestrašijo, poudarite, da boste vedno poskrbeli, da bodo oni in njihova družina varni, to priložnost pa lahko izkoristite tudi za to, da jim svetujete, kako naj poskrbijo za svojo varnost (npr. ne pogovarjaj se z neznanci). Njihovih strahov ne podcenjujte, hkrati pa poskrbite, da jih boste potolažili in njihovo pozornost preusmerili na pozitivne in vesele vsebine.
Z otroki, starimi med 8 in 12 let, se že lahko pogovarjate o nevarnih ali ogrožajočih dogodkih. Svojega otroka sami najbolje poznate, zato naj tudi starejši otrok nima dostopa do novic, če je občutljiv. Če ga novice vseeno zanimajo, ga seznanite z viri, ki so namenjeni prav otrokom in tudi njim ustrezno poročajo. Taka sta, denimo, spletna stran https://casoris.si/ in informativna oddaja RTV Slovenija Infodrom. Pomembno je, da se z otrokom pogovarjate. Otroci v tem obdobju svet vidijo črno-bel in so v procesu oblikovanja svojih prepričanj. Ko se boste pogovarjali o predsodkih ali družbenih temah, bodite pozorni na svoje besede in se izogibajte posploševanju, saj bodo otroci vaše besede jemali kot resnico in jim verjeli. Tak pogovor je tudi odlična priložnost, da otroka povprašate o njegovem mnenju, saj je verjetno nekatere informacije dobil mimo vas, recimo v šoli ali od prijateljev. Otroku tudi pojasnite osnove delovanja medijev, imejte nadzor nad vsebinami, ki jih spremlja, še posebej na spletu.
Najstniki večino svojih informacij in novic dobijo mimo vas, zato se pogovarjajte z njimi. Poskušajte dobiti vpogled v njihova prepričanja in vrednote ter ugotoviti, kakšne informacije dobivajo na svojih družbenih omrežjih. Poskusite jim predstaviti tudi svoj pogled na tematiko, vendar bodite pri tem spretni, saj se bodo hitro zaprli, če jim boste preveč »solili pamet«. Pogovarjajte se o njihovih strahovih, razložite jim, zakaj se z medijskim poročanjem o tematiki morda ne strinjate, in jim pomagajte, da bodo znali tudi sami kritično presojati medije in njihovo poročanje.
Povzeto iz Priporočil za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin in https://www.commonsensemedia.org/blog/explaining-the-news-to-our-kids