Foto: NuEDUSEC
S portala Varninainternetu.si v teh dneh poročajo o povečanju okužb z zlonamerno kodo (virusi, trojanci), ki lahko povzročijo različne težave. Do sedaj so prejeli že več kot 300 prijav uporabnikov, ki so prejeli okužena sporočila v nemškem jeziku, od pošiljateljev, kot so Deutsche Telekom, Vodafone, DHL. Sporočila so vsebovala viruse namesto obvestil o neplačanih položnicah. V priponkah, ki izgledajo kot pdf dokumenti, se pogosto skrivajo bančni trojanci (Zeus, Citadel, Spyeye, Torpig), ki kradejo digitalne certifikate in gesla. Na pohodu so tudi izsiljevalski virusi (Cryptolocker, Cryptowall, CTB Locker, Synolocker), za katere trenutno še ni prave rešitve.
Kaj je bančni trojanec?
Bančni trojanec je vrsta zlonamerne programske opreme (ang. malware), ki je posebej zasnovana za krajo finančnih podatkov in informacij o bančnih računih. Ta vrsta trojanskega konja (trojanec) se pogosto uporablja za nepooblaščen dostop do bančnih računov uporabnikov ter za izvajanje nepooblaščenih transakcij.
Poleg tega pri Varni na internetu beležijo tudi več poskusov smishing prevare, in sicer gre za SMS sporočila, ki jih pošiljajo goljufi pod pretvezo, da sporočilo pošilja Vlada Republike Slovenije. Od uporabnika želijo pridobiti občutljive osebne podatke, predvsem podatke o kreditni kartici.
Državne institucije, podjetja, banke in zaupanja vredne organizacije nikoli ne pošiljajo sporočil s povezavami, ki zahtevajo vnos podatkov, še posebej ne podatkov kreditne kartice. Poleg tega slovenske državne institucije ne bi poslale SMS sporočila s tuje številke. Takšno sporočilo je najbolje ignorirati ali izbrisati.
Kako pride do okužbe?
Naša napravo napade okuženo sporočilo, ki običajno vsebuje zip priponke s cab in scr datotekami. Po okužbi virus zašifrira vse uporabniške datoteke na napravi in zahteva plačilo odkupnine za ključ, ki bo datoteke razšifriral. Ponavadi zahtevani znesek znaša okoli 500 evrov. Skupna lastnost vseh primerov je, da so si uporabniki sami »priklikali« virus. Za uspešen zagon zlonamernih programov je potrebna interakcija uporabnika, zato je pomembno, da pomislite, preden odprete sporočilo ali priponko neznanega pošiljatelja.
Kaj lahko storite?
- Ne klikajte na priponke v elektronski pošti neznanih pošiljateljev ali priponk, ki jih niste pričakovali.
- Redno nameščajte popravke in posodobitve za operacijski sistem in vse programe na računalniku.
- Naredite varnostne kopije vseh vaših dokumentov in jih redno posodabljajte.
- Če vseeno kliknete na okuženo priponko, nemudoma izklopite računalnik iz internetnega omrežja in zaženite antivirusni program.
Več o ukrepih in kako se zaščiti, pa si preberite na spletnih straneh varninainternetu.si.