Za večino današnjih otrok je spremljanje multimedijskih vsebin na pametnih napravah samoumevna vsakdanja dejavnost. Že v zgodnjem otroštvu se naučijo, da se tako na enostaven način zabavajo ter pridobijo nove informacije in pogled v svet. Pri presoji, katere vsebine so neprimerne za določeno starost, si lahko pomagate z obstoječo zakonsko določeno kategorizacijo, da je za vsebino priporočen ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov ali pa da ta ni priporočljiva za otroke in mladoletnike do 12., 15. ali 18. leta starosti. Na slovenskih televizijskih programih so tovrstne vsebine označene z ustreznimi znaki, izdajatelji programov so zanje namreč dolžni poskrbeti in vsebine tudi predvajati ob ustreznem času. Ker pa gledanje televizije, ki je regulirana in mora upoštevati določena pravila, že dolgo ni več najpomembnejša medijska dejavnost današnjih otrok in mladostnikov, nadomestili sta jo namreč uporaba pametnih naprav in družbenih omrežij, so starši pogosto zaskrbljeni nad medijsko potrošnjo svojih otrok. Pametne naprave, s katerimi so prežeta naša življenja, lahko vplivajo na rutinske dejavnosti v našem domu, kot so priprava na šolo, spanje, obroki in obiski. S temi priporočili vam želimo pomagati pri tem, kako otroka in mladostnika usposobiti za spremljanje različnih vsebin in medijev, tudi ko vas ne bo ob njem. Ker so napotki poenostavljeni in ne upoštevajo posebnosti posameznika, naj služijo predvsem kot vodilo pri razmisleku o gledanju televizije in spremljanju multimedijskih vsebin.

1. Mlajšim otrokom pomagajte pri odločanju, kaj naj gledajo, na primer tako, da bodo pripravili svoje lastne ocene vsebin in da bodo pri tem izbirčni.
2. Postavite pravilo, da televizijski sprejemnik ne bo prižgan, dokler niso opravljena vsa dela in domače naloge. Imejte seznam vsega, kar je treba opraviti, in pomagajte otrokom pri razporejanju časa. Podobno pravilo postavite tudi za spremljanje vsebin in družbenih omrežij na ostalih napravah.
3. Če je program ali vsebina za otroka pomembna, se z njim dogovorite, da ga bo lahko gledal v času, ki družini najbolj ustreza.
4. Izogibajte se jutranjemu gledanju televizije pred odhodom v šolo, saj lahko vpliva na preostanek otrokovega dne in ustvarja pritisk, ali bo otrok pravočasno pripravljen za šolo.
5. Glede na otrokovo starost določite uro za odhod v posteljo. Program, ki ga bo otrok gledal, naj se konča čim prej pred časom za spanje in naj ne bo strašljiv. Med gledanjem televizije in spanjem otroci potrebujejo čas, da si oddahnejo.
6. Otrok naj televizije ne gleda med obroki – ta čas naj bo namenjen osebnemu pogovoru, ki ustvarja občutek pripadnosti. Enako seveda velja tudi za ostale naprave, pravila pa naj se držijo tudi odrasli.
7. Načrtujte, kaj boste gledali. Otroku omejite količino gledanja na dan. Skupaj izberite, kaj bo gledal. Televizijski sprejemnik imejte prižgan le takrat in ne ves čas. Tako se bo otrok naučil razmišljati, načrtovati in sprejemati odločitve, obenem pa bo imel čas tudi za druge stvari, pomembne za njegov razvoj.
8. Seznanite se z vsebinami, ki jih gleda vaš otrok, in spoznajte like.
9. Otroku dajte priložnost, da postavi vprašanja, opiše svoje občutke in osmisli dogajanje na zaslonu. Povejte mu tudi svoje mnenje, na primer, kaj menite o nasilju.
10. O vsebinah se pogovarjajte. Razpravljajte o likih, zgodbah in temah. Opisujte, kaj je komu všeč in kaj ne. Postavljajte vprašanja, kot "Kaj meniš, da bi se zgodilo, če bi to napravil?".
11. Pogovarjajte se, kako lahko vsebine po gledanju vplivajo na naše razpoloženje. Otroke pripravite do tega, da bodo opisali, kako se počutijo, na primer zdolgočaseni, srečni, prestrašeni, žalostni, vznemirjeni, zlovoljni, užaljeni, nemirni ali zaskrbljeni.
12. Če otrok po gledanju določene vsebine postane razburjen, mu dajte možnost, naj govori o tem, kar je videl, kaj ob tem čuti in zakaj. Morda obstajajo povezave z nečim, kar se dogaja v njegovem življenju, ali se boji, da bi se zgodilo njemu.

Ko ste zaskrbljeni zaradi določenega programa, svoje poglede sporočite televizijski postaji oziroma na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (e-naslov: info.box@akos-rs.si), in sicer čim prej po predvajanju spornega programa, z natančnimi podatki o datumu, času in kanalu predvajanja ter imenu oddaje. Svojo skrb obrazložite.

Povzeto iz: Priporočil za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin