Mediji imajo v procesu oblikovanja identitete posameznika pomemben vpliv, o tem ni dvoma. Pri tem je pomemben tako čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, kot tudi sporočilo, ki ga mediji posredujejo najmlajšim gledalcem. Tudi po tem, kar vidijo, se otroci zgledujejo, poistovetijo in gradijo svojo identiteto. Še posebej, ko govorimo o vlogah, ki jih zlasti v otroških programskih vsebinah igrajo moški in ženski liki.
Raziskav je bilo na tem področju že veliko. Veliko jih postavlja v ospredje predvsem zastopanost deklic in žensk. A kot ugotavlja raziskovalni inštitut Geena Davis Institute on Gender and Media, na stereotipe o moških naletimo tudi pri moških likih v posameznih programih.
Dečki že od zgodnjih otroških let podvrženi stereotipnim sporočilom o tem, kaj vse je treba početi, da postanejo »pravi moški«
Ameriški raziskovalni inštitut »Geena Davis Institute on Gender and Media je v sodelovanju z mednarodno organizacijo Promundo ter s fundacijo Kerin v nizu raziskav in projektov v sklopu pobude »Global Boyhood Initiative« analiziral 25 najbolj priljubljenih televizijskih programov med dečki v starosti med 7. in 13. letom. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so moški liki predstavljeni v priljubljenih otroških programih.
Strokovnjaki so analizirali 3.506 likov. In kaj so ugotovili? Da so moški večinoma prikazani kot agresivni, ne dovolj skrbni in vključeni starši. Moški liki so glede na ženske like redkeje izražali svoja čustva, bodisi empatijo, srečo ali celo jezo, bolj pa so bili naklonjeni rizičnemu vedenju. Najpogostejši stereotip pa je bil prikaz moških kot agresorjev, ki se v tej vlogi pojavljajo bistveno pogosteje kot ženske (62,5 % v primerjavi s 37,5 %).
Raziskovalci so med drugim proučili tudi družinske vloge. Pri čemer so bili moški redkeje prikazani kot angažirani starši. Prav tako so jih redkeje kot ženske prikazali kot izjemno kompetentne starše.
A ne glede na vse, je bilo moč opaziti tudi nekatere pozitivne trende. Med glavnimi liki so potrdili enak delež zastopanosti obeh spolov. Visok delež moških likov je imel tudi razvite tesne odnose, kar razbija stereotip o moških kot samozadostnih samotarjih.
Prisotnost tovrstnih stereotipov v otroških programih sicer ni presenetljiva. Odraža družbeni pritisk, ki ga občutijo dečki in moški. Prav o tem govori študija organizacije Promundo iz leta 2017, ki so jo izvedli med moškimi v starosti od 18 do 30 let, in sicer v ZDA, Veliki Britaniji in Mehiki. Kot so takrat pokazali rezultati študije, 72 % moških trdi, da jim je bilo rečeno, da se »pravi moški« mora vesti na določen način, tj. biti samostojen, trden, stoičen, fizično privlačen brez vloženega truda, heteroseksualen in nagnjen k rizičnemu vedenju. Podobno je skoraj 59 % vprašanih moških v Mehiki in ZDA povedalo, da so jih starši učili skrivati svoje občutke, kot sta nervoza in strah.
Dečki so že od zgodnjih otroških let podvrženi stereotipnim sporočilom o tem, kaj vse je treba početi, da postanejo »pravi moški«, ugotavljajo v organizaciji Promundo, ki je sodelovala pri izvedbi opisane raziskave. Ta kaže tudi, da ima lahko sprejemanje vsiljenih idealov moškosti močan vpliv in dolgotrajne posledice na njihovo vedenje. Vpliva na zmanjšano možnost za razvoj tesnih odnosov, slabše duševno zdravje in povečano možnost za nasilno obnašanje.
Kako preseči stereotipe in storiti korak naprej?
Odgovor se skriva v sodelovanju več deležnikov. Pomembno vlogo pri razbijanju negativnih stereotipov o moških in moškosti nimajo samo oblikovalci vsebin, pač pa tudi starši in skrbniki. Med priporočili staršem avtorji omenjene študije tako izpostavljajo ne le pomena pogovora, pač pa tudi prepoznavanje spolnih stereotipov in ponujanje alternative ustaljenim vzorcem obnašanja, ki jih očitno utrjujejo tudi mediji.
Prirejeno po:
https://www.medijskapismenost.hr/utjecaj-stereotipa-u-medijima-na-psihicko-zdravlje-djecaka/