Poleg vznemirjenja, zaskrbljenosti, jeze ali strahu, ki ga lahko pri otroku povzroči sama vsebina novic, pa je z novicami in medijsko vzgojo neločljivo povezan pojav, ki se mu je v času družbenih omrežij nemogoče izogniti, to so lažne novice oz. dezinformacije. Družbena omrežja in spletne platforme igrajo pri širjenju dezinformacij pomembno vlogo, saj vsakomur omogočijo, da objavlja in deli kakršnekoli novice ali informacije, novice pa se na tak način izjemno hitro širijo. Ker otroci in mladostniki, nenazadnje pa tudi odrasli, vse več informacij pridobivamo na družbenih omrežjih, je ključno, da sebe in otroka poučite o dezinformacijah. Ključ do kritičnega razumevanja novic je postavljanje vprašanj. S starejšimi otroki in najstniki se lahko vprašate naslednje:

• Kdo je objavo pripravil?
• Koga objava cilja oz. komu je namenjena?
• Kdo je plačal objavo oz. kdo bo dobil plačilo, če na neko objavo kliknete?
• Komu objava koristi in za koga je morda škodljiva?
• Je iz objave izpuščeno kaj, kar je morda pomembno? Gre za dejstvo ali mnenje?
• Se ti zdi objava verodostojna in zakaj?
• Kako se ob branju/gledanju objave počutiš?

S takšnimi vprašanji ne boste prepoznavali le morebitnih dezinformacij, uporabna so tudi za prepoznavanje in razumevanje oglasov, posebej tistih manj očitnih.

Naučite otroka, naj vsemu, kar vidi in sliši, ne verjame in naj poskuša o vsebini kritično premisliti. Z igrico »telefonček« mu ponazorite, kako se lahko informacija spreminja in popači, ter pojasnite, da se lahko podobno zgodi tudi z govoricami ali z informacijami na družbenih omrežjih. Otroku na enostaven način pojasnite, da ima vsaka zgodba več plati (npr. z vprašanjem: »Ko se skregaš s sestrico/bratcem/prijateljem, koliko plati ima prepir, kdo ima prav?«) in da je pametno zgodbo preveriti na več straneh in pri več virih.

Najstniku pojasnite, da lahko pri širjenju dezinformacij tudi sam odigra pomembno vlogo s tem, da informacij, za katere ni prepričan, da so resnične, na družbenih omrežjih ne deli, všečka, posreduje ali komentira. Opremite ga z znanjem o tem, da danes vsebine lahko pripravlja in objavlja vsakdo, da obstajajo razlike med novinarskimi prispevki, ki sledijo določenim profesionalnim standardom, in drugimi objavami. Pokažite mu, kako informacije preveriti pri več različnih virih, in poudarite, naj prebere novico v celoti, saj naslovi pogosto zavajajo. Pojasnite mu, naj preveri avtorja novice, pozoren pa naj bo tudi na sumljive elemente v novici, kot so nenavaden URL, nizka kakovost novic z jezikovnimi in slovničnimi napakami, senzacionalistični naslovi in fotografije. Dezinformacije pogosto igrajo na čustva, saj na ta način lažje dosežejo močan odziv. Otroku in najstniku pojasnite, naj bo pozoren pri novici, ki ga je zelo razjezila ali razburila, saj je to lahko opozorilo, da gre za potegavščino. Ker se tudi odrasli v poplavi informacij danes težko znajdemo, lahko vse te napotke seveda uporabite tudi sami.

Povzeto po: https://www.commonsensemedia.org/blog/how-to-spot-fake-news-and-teach-kids-to-be-media-savvy in https://www.commonsensemedia.org/blog/news-literacy-101