Televizija je lahko neizogiben del življenja majhnih otrok. Čeprav nekateri medijski strokovnjaki in pediatri staršem priporočajo, da zmanjšajo izpostavljenost majhnih otrok televiziji, kolikor je le mogoče (otroci do 2. leta starosti naj sploh ne gledajo televizije in njej sorodnih vsebin), obenem predlagajo, da je bolj koristno razmišljati o tem, kaj televizija pomeni za otrokov splošni razvoj. Naj otrok ve, da je gledanje televizije lahko aktivna in ne zgolj pasivna izkušnja. To lahko na primer dosežete s ponavljanjem besed ali povedi, ki jih otrok sliši med oddajo, s spodbujanjem, naj poje in pleše skupaj z liki, ali pogovarjanjem o tem, kar gleda in posluša.
Sedem načinov oblikovanja televizijskih navad
1. Bodite izbirčni glede tega, kaj gledate otrok in vi.
Preberite ocene oddaj, iščite take, ki so ustrezne za starost in razvojno stopnjo vašega otroka. Raje kot da pri iskanju ustreznih vsebin zaupate sreči, izberite oddaje in zanesljive video posnetke, za katere veste, da so privlačni, vzgojni in navdihujoči. Ko se program, ki ste ga izbrali, konča, izključite televizijski sprejemnik ali drugo napravo.
2. Televizijo glejte skupaj z otroki.
Majhni otroci pogosto oponašajo, kar vidijo ali slišijo na televiziji. Postavljajte vprašanja, ki otroka spodbujajo, da si izmisli lasten dialog ali spremeni zgodbo. Pogovor lahko začnete takole: Kaj se je zgodilo na začetku filma? Kateri lik bi želel biti? Če bi si lahko izmislil novo zgodbo z istimi liki, kako bi se končala?
3. Preprečite, da bi televizija nadomestila čas za skupne družinske dejavnosti in aktivno igro.
Otroku omejite čas gledanja televizije. To bo omogočilo, da bo nemoteno preživljal čas z vami, se igral z vrstniki ali raziskoval okolje. Otroku pritegnite pozornost na glasbene elemente določene oddaje ali fizične značilnosti določenega lika, s čimer ga spodbudite k plesu, skakanju in ploskanju, namesto da bi zgolj mirno sedel in gledal.
4. Televizijske oddaje in video posnetke uporabite za izboljšanje veščine poslušanja.
Televizijski program spremenite v igro poslušanja: ko gledate znan program, otroka prosite, naj obrne hrbet televizijskemu sprejemniku. Ko znani lik začne govoriti ali peti, otroka prosite, naj pove, koga ravnokar posluša.
5. Izogibajte se vsebinam, v katerih liki rešujejo konflikte z nasiljem.
Ko otrok vidi, da lik rešuje problem z udarjanjem, brcanjem ali grizenjem, poudarite, da je to nekaj, česar se ne sme početi. Predlagajte druge načine reševanja konflikta, na primer raje kot da je udaril sestro, bi jo fantek lahko prosil, naj ga neha motiti.
6. Jasno povejte, da liki iz risank lahko počnejo stvari, ki jih ljudje ne morejo.
Če otrok oponaša televizijskega junaka, ga lahko opomnite: Čeprav liki v risankah iz nesreče odkorakajo nepoškodovani, te lahko skakanje z gugalnice resnično poškoduje.
7. Izogibajte se programom, ki otroka lahko prestrašijo.
Če oddaja ali film otroka straši, ga pomirite z igračko in objemom. Fizična tolažba je pogosto bolj pomirjajoča od ustnih zagotovil.
Povzeto iz Priporočil za varno uporabo avdiovizualnih medijskih vsebin