Ste za popularno ali klasično glasbo, raje prisluhnete novejšim skladbam ali se prepustite zvenu minulih dni? Pa za poslušanje glasbe sploh prižgete radio? Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije na njem prevladuje popularna oziroma zabavna glasba pod taktirko globalnih glasbenih tokov, ki se pri nas mešajo tudi z lokalnimi tokovi iz držav bivše Jugoslavije. Poslušalci s specifičnim okusom za glasbo (npr. world, jazz, indie, etno) pridejo na svoj račun redkeje. Poleg glasbenega izbora radijski izdajatelji v večini pripravljajo zabavne in informativne vsebine, ki jih dopolnjujejo s športnimi in izobraževalnimi oddajami, vsebine drugih vrst slišimo redkeje.
Foto: Freepik
Z digitalizacijo se je radio razširil na spletne platforme, mobilne aplikacije in družbena omrežja, kar mu je omogočilo večjo raznolikost vsebin in globalen doseg. Podatki raziskave Mediane RM so recimo pokazali rekordni skupni dnevni doseg več slovenskih radijev v aprilu 2024 (samo radijski programi javnega servisa so dosegli 26,1 % oziroma 459.000 različnih poslušalcev, starih med 15 in 85 let), dostopni podatki za leto 2023 pa sicer kažejo 15-odstotni povprečni dnevni doseg naših treh najbolj poslušanih radijskih postaj. Podatki, poleg drugih kazalnikov, kažejo, da radio ostaja medij s pomembno močjo. Predvsem pa mu razvoj tehnologije omogoča tako nova mesta za doseg poslušalcev kot tudi možnost produkcije novih radijskih oblik, kot so na primer podkasti, s čimer uspeva nagovoriti sodobnega uporabnika, ki je s svojo spletno izkušnjo vajen drugačnega spremljanja vsebin. Radio tako zaradi svoje dostopnosti in sposobnosti povezovanja z občinstvom ostaja relevanten komunikacijski kanal.
Registri vseh radijskih programov v Sloveniji in frekvenc, na katerih se ti oddajajo, so na voljo na spletni strani agencije, ki izdajateljem radiev podeljuje dovoljenja za izvajanje dejavnosti in uporabo frekvenc.
Foto: Freepik, ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence
Komu je radijska vsebina namenjena?
Slovenski radijski programi danes večinoma naslavljajo splošno populacijo v večjem starostnem razponu, s poudarkom na delovno aktivni populaciji, čeprav med njimi najdemo tudi programe, ki želijo zajeti vse starostne skupine. Peščica se z vsebinami poskuša približati tuji javnosti, predvsem v obliki informacij za turiste, in specifičnim skupinam, na primer verski javnosti ali študentom.
Programi z izborom glasbe in govornih vsebin poslušalcu v prvi vrsti nudijo sprostitev, zabavo in najaktualnejše informacije, redki radii pa pri svoji ponudbi storijo korak dlje za denimo poslušalce s specifičnim glasbenim okusom in željami po kulturno-umetniških, verskih ali otroških vsebinah.
Kakšno glasbo poslušamo?
Najpogosteje se prek radijskih frekvenc sliši popularno oziroma zabavno glasbo. To je razumljivo, saj se morajo radijski programi hitro prilagajati trendom, okusu poslušalcev oziroma potrebam trga. Glasba zavzema bistveni del programske ponudbe, tako v časovnem kot v vsebinskem smislu, in ponekod glede na glasbeno zvrst tvori tudi razpoznavno identiteto programa.
Na slovenskih radiih slišimo predvsem popularno glasbo iz obdobja od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja, pojavlja se tudi novejša glasba. Slovenski poslušalec predvsem posluša žanre, kot so: rock, narodnozabavna glasba, slovenska zabavna glasbo, urbani pop in plesno glasbo (popevke, »rhytm and blues«, latino pop, dance pop, electro pop, teen pop, hip hop, pop rock, soul, synth-pop), hrvaško zabavno glasbo in klasično glasbo.
Od glasbe … do treh vrst radijskih postaj
Na podlagi predvajane glasbe lahko radijske programe razvrstimo v tri skupine, in sicer na tiste, ki predvajajo:
► »mainstream« popularno glasbo (različnih obdobij in žanrov),
► glasbo za mlajše občinstvo, z novejšo plesno popularno glasbo od 2010 dalje,
► žanrsko specifično glasbo (bodisi je to rock, klasična, narodnozabavna ali hrvaška zabavna glasba z mediteranskim melosom).
V popularni glasbi obstaja nekaj izrazitih glasbenih središč (London, New York, Los Angeles, v Evropi pa Švedska, Nemčija, Francija, Italija, Španija), od koder prihaja večina najuspešnejših izvajalcev. Na globalnih kulturnih periferijah, kamor spada tudi Slovenija, pa se jim bolj ali manj sledi. Radii ponudbo kombinirajo še z lokalnimi, na primer s slovenskimi, pa tudi z uspešnicami s Hrvaške in drugih držav s te regije.
Ponudba specifičnih, manj znanih in alternativnih glasbenih zvrsti je v Sloveniji precej osiromašena. Tako na slovenskih radijskih postajah ne boste prav pogosto ali pa sploh ne slišali žanrov, kot so: world music, jazz, EDM (»electronic dance music«), etno glasba (ljudska glasba z različnih kulturnih področij), indie (»independent«), tuja glasba z različnih govornih območij ter instrumentalna razpoloženjska glasba.
Ko se na radiih ne predvaja glasba …
Takrat slišimo govor. To so najpogosteje zabavne oddaje, ki jim še posebej veliko mero pozornosti posvečajo komercialni radii. Gre predvsem za glasbene oddaje, v obliki lestvic in izbire pesmi dneva ali drugega časovnega obdobja, ter oddaje z glasbenimi gosti, predvsem v smislu promocije novih izdaj ali koncertov. Stik s poslušalci vzpostavljajo in ohranjajo z rednimi kontaktnimi oddajami, na primer klici poslušalcev v studio ob nagradnih igrah. Najpogostejši žanr zabavne zvrsti predstavlja t. i. moderiran program.
Moderiran program je program, v katerem prevladuje glasba, ki jo moderator povezuje z različnimi krajšimi govornimi vsebinami, in je namenjen zlasti zabavi oziroma lahkotnejšemu ter manj pozornemu poslušanju z občasnim vzbujanjem pozornosti poslušalcev (na primer z zanimivostmi, komentarji, nasveti, napovedmi). Najpogosteje je na voljo ob jutrih in popoldnevih, ko je poslušalcev največ.
Redne spremljevalke zabavnih oddaj so tudi informativne oddaje. To so predvsem dnevnoinformativne oddaje in krajše informativne vsebine, kot so poročila, vreme, promet in vesti. Poleg njih pa lahko slišimo tudi še informativne magazine, aktualne intervjuje, omizja, razprave, pogovore, preglede športnih dogodkov in aktualnih športnih rezultatov.
Športne oddaje in informacije o športu se v radijskih programih pojavljajo predvsem kot del poročanja o aktualnih in najbolj zanimivih dogodkih, na primer kot osrednja tema moderiranega programa v času najbolj popularnih športnih dogodkov, medtem ko se komentirani športni prenosi in ostale samostojne športne oddaje v večjem obsegu ne pojavljajo.
Izobraževalne oddaje predstavljajo manjši del radijskih programov. Med temi vsebinami se v programu pojavljajo oddaje svetovalnega tipa, ki poslušalce seznanjajo z izdelki, storitvami ali znamkami in se večkrat prepletajo z oglaševanjem.
Kulturno-zabavne oddaje so tiste, ki v radijskih programih na poljuden način v obliki rubrik posredujejo kulturne, zabavne, pa tudi informativne vsebine. Najredkeje na sporedu najdemo kulturno-umetniške oddaje, ki uprizarjajo kulturne ali umetniške dogodke, poleg njih pa primerljivo redko tudi verske oddaje ter otroške in mladinske oddaje, ki so tako po vsebini in časovnem obsegu kot tudi uri predvajanja v vlogi dopolnjevanja sporeda, vsekakor pa nimajo osrednje vloge.