Medijska pismenost je ena ključnih kompetenc na meniju sodobnega človeka. Ker danes živimo v globaliziranem svetu, ko nam tehnologija omogoča dostop do medijskih in drugih digitalnih vsebin kjerkoli in kadarkoli, je še toliko pomembneje, da poslušamo in slišimo, gledamo in vidimo, razumemo in odgovorno ustvarjamo lastne vsebine. Pri tem svetujemo uravnoteženo dieto – pomembno je izbirati kakovostne vsebine z deklariranim transparentnim virom, da bi ohranjali dobro kondicijo in tako prispevali k dobri kondiciji spletnega in družbenega okolja nasploh.
Foto: Pixabay
Medijska, informacijska, digitalna pismenost. In potem je tu še kup drugih »pismenosti«, ki pri končnih uporabnikih, nemalokrat pa tudi pri njihovih snovalcih in odločevalcih povzročajo nepotrebno zmedo, s tem pa pogosto tudi zamegljujejo prvobitni javni interes, pa naj si bo na medijskem ali digitalnem trgu. Z vidika uporabnika je tako pogosto vseeno, saj ima danes vse vsebine tako rekoč na konici prsta. Zasloni – vseh oblik in velikosti – ponujajo preplet medijskih in digitalnih vsebin, tako uredniško oblikovanih kot tistih, ki so jih ustvarili drugi uporabniki spletnih platform.
Za kaj pri vsej »pismenosti« pravzaprav gre?
V najširšem javnem interesu, torej v interesu vseh nas je, da bi medijske in digitalne vsebine, ne glede na to, kdo je njihov snovalec, razumeli, jih znali kritično presojati, znali poiskati njihov vir ter informacijo postaviti v širši kontekst. Da bi lahko pri njihovi uporabi tudi suvereno in odgovorno sodelovali. Naš skupni cilj bi moral biti v opolnomočenju čisto vsakega uporabnika medijskih in spletnih vsebin – da bi nas te lahko obveščale, izobraževale in zabavale, da bi do njih dostopali in jih soustvarjali v varnem medijskem in digitalnem okolju. K temu seveda lahko bistveno prispevajo odločevalci, in torej države kot zakonodajalci, a mora biti vsak takšen poseg nujno premišljen, zadržan in nujno sorazmeren, saj je vloga medijev in spletnih platform, ki temeljijo na svobodnem izražanju, neizpodbitna, so hkrati t. i. četrta veja oblasti in prostor svobodnega izražanja mnenj ter dajejo možnost participacije vsakemu posamezniku. Na tem mestu se ne bomo toliko ukvarjali s tem, v kolikšni meri tovrstna ideja ostaja neuresničljiv ideal realnosti, ne bomo resignirano sprejeli vseh odklonilnih praks, ki smo jim priča v vseh teh letih in o katerih na portalu MiPi vseskozi tudi pišemo in ozaveščamo, pač pa bomo stavili prav na slednjega. Kot ključno prepoznavamo opolnomočenje posameznika, vsak uporabnik medijskih in digitalnih vsebin mora biti sposoben kritično ocenjevati in razumeti ter odgovorno soustvarjati vsebine – imeti mora visoko stopnjo medijske in digitalne pismenosti.
Foto: Pixabay
Medijska in digitalna pismenost z roko v roki
Potem ko se naučimo uporabljati novo tehnologijo ali pa osvojimo osnovna orodja neke aplikacije oziroma spletne platforme ter se torej naučimo z njimi rokovati, se moramo nujno zavedati, da to še zdaleč ni dovolj. Številne raziskave namreč kažejo, da velika večina uporabnikov spletnih platform v resnici ne zna zadovoljivo uporabljati vseh njihovih funkcionalnosti, da bi lahko zaščitili sebe in svoje bližnje ter ukrepali v primeru nepravilnosti ali težav. Na tem mestu pa nas vseeno prvenstveno zanima predvsem tista predobstoječa sposobnost uporabnika, ki nujno poseduje znanje in kompetence za varno in odgovorno uporabo medijskih in digitalnih vsebin.
V sodobnem svetu vseprisotnega digitalnega cunamija, ki s pomočjo razvoja tehnologije tako rekoč v istem hipu preplavi vsak kotiček sveta in z vsebino doseže vsakega uporabnika, je pomembno razumeti vsebine, razumeti njihov namen, poznati interese posameznikov in velikih korporacij, ki jih razširjajo. Pomembno je razumeti, zakaj je v tem svetu neko orodje ali vsebina na voljo brezplačno, pomembno ločiti mnenja od dejstev, znati poiskati vire informacij, jih postaviti v kontekst, jih odgovorno nadalje uporabljati in razumeti, kako vplivajo na naša življenja – vse to je nikoli dokončan proces medijskega opismenjevanja. Proces, ki se začne v otroštvu, se odvija in stara skupaj z nami.
|
Medijska pismenost – Sposobnost dostopanja do medijev, razumevanja in kritične ocene različnih vidikov in okoliščin medijev ter ustvarjanja sporočil v različnih okoliščinah.
Medijska in informacijska pismenost – Sposobnost razumevanja informacij za javno dobro, sposobnost kritične uporabe informacij, medijev in digitalnih komunikacij za sodelovanje pri ciljih trajnostnega razvoja ter sposobnost pridobiti in izkoristiti vse koristi temeljnih človekovih pravic.
Digitalna pismenost – Sposobnost varnega in ustreznega dostopanja do informacij ter njihovega upravljanja, razumevanja, vključevanja, sporočanja, ocenjevanja, ustvarjanja in razširjanja z uporabo digitalnih tehnologij. Vključuje kompetence, znane kot informacijska pismenost, medijska pismenost, računalniška pismenost in pismenost na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Digitalna pismenost vključuje razsežnost dejavnega in državljanskega udejstvovanja v digitalnem svetu ter spodbuja aktivno državljanstvo.
|
|
Pogosto se tudi pri določenih demografskih skupinah, kot so otroci in mladostniki, ki so praviloma prav zaradi te svoje mladosti prej in bolj dojemljivi za nove tehnologije, ob čemer se pogosto napačno domneva, da zato tudi že digitalno opolnomočeni za njihovo uporabo, pojavlja problem odgovorne in etične uporabe, širšega razumevanja vsebin in posledic posameznikovih ravnanj na spletu. Na zadnjem Internet Safer Forumu, ki vsako leto poteka pod okriljem Better Internet for Kids, je bilo prav s strani mlajše populacije moč slišati jasen in odločen glas, da si bolj kot digitalnih spretnosti ta generacija želi digitalnih zmogljivosti, vrednostnega kompasa, to je opolnomočenja na področjih mehkih veščin, predvsem, kako kritično razumeti vsebine ter se na spletu (in izven njega) odgovorno vesti. Kako prepoznati škodljivost praks, predvsem tistih, s katerimi se srečujejo vsakodnevno in kako se z njimi spopasti. Predvsem pa manj prepovedi in omejitev ter več ozaveščanja o pravih vrednotah ter obveščanja o konstruktivnih novicah in rešitvah ter primerih dobrih praks.
Kako biti varen na spletu? Mlad ali star – preizkusi se v poučni video igrici.
|
|
Kako javni interes varuje država
Ozaveščen in odgovoren uporabnik medijev in digitalnih storitev je v prvobitnem interesu države. Zakonodajalci se tega področja lotevajo različno, veliko vlogo pri tem igra tudi že omenjena globalizacija, saj medijske in spletne vsebine niso podvržene lokalnim geografskim omejitvam. V Sloveniji tako pojem medijske pismenosti vsebuje Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, kjer država Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) nalaga skrb za medijsko opismenjevanje končnih uporabnikov elektronskih medijev.
Tudi nov predlog Zakona o medijih, ki je trenutno še v javni razpravi, prepoznava pomen medijske pismenosti in jo uvršča pod javni interes na področju medijev, kar pomeni, da država med drugim zagotavlja tudi finančna sredstva za krepitev kompetenc državljanov na tem področju.
|
|
Kako lahko digitalne storitve prispevajo k opolnomočenju uporabnikov in s tem k varnejšemu spletnemu okolju za vse
Prebojna evropska regulativa, ki poleg Akta o digitalnih storitvah vsebuje še številne druge mehanizme podpore in varovalk za enotni evropski notranji digitalni trg in zaščito njegovega uporabnika, z novimi obvezami za ponudnike spletnih platform in digitalnih storitev prinaša s seboj upanje po zmanjšanju tveganj ter povečanju koristi spleta, zato da bo spletno okolje za vse uporabnike in prav posebej za otroke varnejše.
Aktualno!
Ameriško tehnološko podjetje Meta je napovedalo nove ukrepe, namenjene zaščiti uporabnikov, mlajših od 18 let – veljali bodo na Instagramu in Facebooku. Omogočali naj bi, da mladoletniki ne bodo videli neprimerne vsebine, kot npr. teme povezane s samopoškodovanjem ali motnjami hranjenja, ter zmanjšali verjetnost, da bi sploh lahko naleteli na tovrstne vsebine. S posebno kampanjo naj bi tudi spodbujali mladoletnike, da izberejo nastavitve, ki ohranjajo zasebnost, in omejili, kdo lahko ponovno objavi njihovo vsebino. Tovrstni ukrepi tehnoloških ponudnikov so posledica strožje evropske regulative, ki od ponudnikov zahteva sprejetje ukrepov za zmanjšanje širjenja nezakonitih vsebin na spletu in spodbuja preglednost spletnega oglaševanja.
|
|
Ponudniki velikih spletnih platform, spletni iskalniki in ponudniki posredniških storitev bodo v prihodnosti morali svoje storitve prilagoditi tako, da bodo ustrezale novim evropskim regulativnim okvirjem. V duhu tega prispevka in širše tu poudarjamo predvsem tisti del, ki od ponudnikov zahteva tudi izvajanje aktivnosti za opolnomočenje svojih uporabnikov in spodbujanje njihove medijske in digitalne pismenosti. Poleg ukrepov za zmanjšanje tveganja, da bi se uporabniki srečali s škodljivimi vsebinami, lahko ponudniki tudi bistveno pripevajo k opolnomočenju uporabnikov, da bodo ti znali sprejemati informirane in varne odločitve ter vnaprej pretehtati posledice svojih dejanj na spletu.
Razvijanje veščin medijske pismenosti lahko bistveno pomaga uporabnikom kritično, varno in učinkovito uporabljati spletne storitve. Pomembno se je zavedati, da gre pri tem za vseživljenjski učni proces vsakega uporabnika, zato ni dovolj, kot se je to dogajalo v preteklosti, da se ponudniki tovrstnih ukrepov poslužijo v izrednih družbenih razmerah, ko jim to narekujejo zunanje okoliščine, na primer epidemije, vojne, volitve. Ponudniki spletnih platform lahko bistveno prispevajo k medijski pismenosti uporabnikov, tako da zagotovijo transparentnost svojega delovanja in uporabnike ozaveščajo o pomenu razumevanja delovanja njihovih poslovnih modelov, v katerih so interesi uporabnikov postavljeni na bistveno višje prioritetno mesto, kot je bilo to v preteklosti.