O algoritmih in o tem kako delujejo, smo na našem spletnem portalu Mipi pred časom že pisali. Pojasnili smo tudi, kako med brskanjem po spletu puščamo svojo digitalno sled, kar algoritmi s pridom izkoriščajo. Tokratni prispevek govori o tem, da so algoritmi družbenih omrežij razviti tako, da uporabnike čim dlje zadržijo pred zasloni, kar lahko posledično vodi v nekritično primerjanje z drugimi, pravi psihiatrinja Nina Vasan s Stanfordove univerze in opozarja, da lahko nekateri algoritemski pristopi vplivajo na razpoloženje in povzročijo depresivne misli.
Foto: Freepik
| Napredne tehnologije prepoznavanja obraza so privedle do tega, da zapleteni algoritmi izračunajo in predlagajo filtre za izboljšanje fotografij uporabnikov, ki nenadoma postanejo vitkejši, privlačnejši, bolj zagoreli in imajo manj gubic okoli oči. Ob pogledu na tako algoritemsko obdelane fotografije se pri uporabnikih pojavijo občutki zavisti, ljubosumja, zmanjšanja samozavesti, depresije, motenj hranjenja, v najhujših primerih pa celo samomorilne misli.
|
Če so posledice tako resne, zakaj potem ne moremo prepoznati simptomov in izklopiti zaslona?
Razlogi ležijo v variacijah stimulansov, zlasti v primerih, ko se v komunikaciji na družbenem omrežju včasih srečujemo z več, včasih pa z manj odobravanja. Če objavite svojo fotografijo na profilu in prejmete veliko pozitivnih odzivov, vaši možgani to interpretirajo kot nagrado in motivacijo ter sprožijo kemično reakcijo ugodja, ki vam s pomočjo nevrotransmiterja dopamina daje občutek sreče in zadovoljstva. Naslednjič, ko boste objavili fotografijo in bo odziv nanjo manjši, boste občutili razočaranje, kar lahko vodi v razvoj odvisnosti. Tisto, kar nas naredi odvisne od družbenih omrežij, namreč dejansko izhaja prav iz ponavljajočih se obdobij, ko na internetu ne dobimo toliko interakcije in odobravanja, kot bi si želeli; kadar pa so ti odzivi pozitivni, se v možganih sprožijo reakcije, ki vodijo k odvisnosti. Tisti, ki ustvarjajo algoritme, to zelo dobro vedo, vendar je v tem trenutku skoraj nemogoče ugotoviti, kako družbena omrežja dejansko delujejo, saj so algoritmi njihova skrivnost.
Včasih javnost dobi le delne informacije o algoritmih, kot se je zgodilo, ko je prišel na dan dokument o algoritmu video aplikacije TikTok, ki je še posebej priljubljena med najmlajšimi uporabniki pametnih telefonov. »Algoritem poskuša narediti ljudi odvisne, namesto da bi jim ponudil vsebino, ki jo resnično želijo,« pravi Guillaume Chaslot, ustanovitelj organizacije Algo Transparency s sedežem v Parizu, ki se bori proti pomanjkanju transparentnosti algoritmov. »Nesmiselno je, da dovolimo, da algoritem aplikacije usmerja življenje naših otrok, ker TikTok tako zbira informacije in v nekaj urah ve, kakšen je glasbeni okus otroka, kaj ga privlači, ali je depresiven, nagnjen k zlorabi substanc in mnoge druge podatke,« pojasnjuje Chaslot.
Ameriška zdravnica Lois Lee pa opozarja, da je vsebina, ki jo algoritem usmerja k osnovnošolcem, lahko zelo nevarna, saj otrok ne razume možnih posledic posnemanja dejanj, ki jih vidi na internetu. Lee zato poziva starše, naj čim bolj spremljajo, kako njihovi otroci uporabljajo družbena omrežja.
| Internetne družbe pogosto spreminjajo algoritme in jih prilagajajo svojim potrebam, včasih z namenom izboljšanja storitev v primerjavi s konkurenco, včasih pa z namenom povečanja finančnih dobičkov. Vsakič, ko uporabljamo spletni iskalnik ali družbeno omrežje, se moramo zato zavedati, da algoritem želi usmeriti naše aktivnosti in vedenje ter na nek način vplivati na naše odločitve. |
|
Povzeto po www.medijskapismenost.hr