Evropska komisija je zoper ponudnika družabnega omrežja TikTok uvedla uradno preiskavo zaradi suma, da je to omrežje vplivalo na izid kasneje razveljavljenih jesenskih predsedniških volitev v Romuniji. Komisija želi v postopku ugotoviti, ali je TikTok dejansko kršil Akt o digitalnih storitvah, ker ni obravnaval sistemskih tveganj glede integritete volitev, ki veljajo za velike platforme.

Z medijsko pismenostjo nepovezana tema, bi lahko rekli, a zgolj na prvi pogled. Mediji vse od svojega pojava pomembno vplivajo na javno mnenje, od vznika množične uporabe spleta, spletnih platform in družabnih omrežij pa mnenjski voditelji spretno uporabljajo vse naštete, kjer želijo vplivati na javno mnenje in pridobivati politične točke na bolj ali manj pregleden način. Dejstvo, da je bilo spletno okolje še do nedavnega skoraj v celoti nereguliran prostor, je zavajajočim praksam omogočalo prosto pot.

Poglejmo, kako se tovrstnim praksam zoperstavlja Evropska unija in kakšno pomembno vlogo pri tem igra Akt o digitalnih storitvah.       

^{Foto: Freepik}

Evropska unija je v zadnjih letih sprejela več predpisov z namenom ureditve delovanja medijskih in digitalnih storitev na področju Evropske unije. Med pomembnejše zagotovo sodi tudi Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim določa, da morajo zelo velike spletne platforme (VLOP), torej tudi TikTok, vsako leto pripraviti oceno tveganja, v kateri opredelijo sistemska tveganja, povezana z njihovimi storitvami, in uvesti ukrepe za njihovo preprečevanje.

Med sistemska tveganja sodijo tudi negativni vplivi na volilne procese in javno razpravo, kamor bi lahko uvrstili tudi pojav morebitnih zavajajočih praks v času volitev in zlorabo oglaševalskih sistemov v ta namen. Med pomembne zahteve sodi tudi obveza, da morajo spletne platforme zagotoviti, da lahko uporabniki oglase jasno prepoznajo kot takšne, ter še pred tem zagotoviti tudi funkcionalnost za označevanje oglasnih sporočil.

Po podatkih raziskave, ki jo je opravila Evropska komisija skupaj z nekaterimi potrošniškimi organizacijami, naj bi plačane vsebine dosledno označevala le ena petina vseh vplivnežev.

Kaj se je zgodilo v Romuniji in kako je to postal primer za Evropsko komisijo

V Romuniji je nedavno potekal prvi krog predsedniških volitev, kjer je v nasprotju z vsemi javnomnenjskimi anketami največ glasov prejel kandidat Calin Georgescu. Kandidat naj ne bi imel uradnega volilnega štaba in s tem povezanih stroškov. V začetku decembra 2024 je romunsko ustavno sodišče na podlagi zbranih dokazov o kršitvah pravil volilne kampanje razveljavilo izide prvega kroga predsedniških volitev in odločilo, da je treba volitve ponoviti.

Omenjeni kandidat naj bi organiziral prikrito kampanjo na družabnem omrežju TikTok. Romunska obveščevalna služba je v preiskavi ugotovila, da je bila država med kampanjo tarča niza kibernetskih napadov in poskusov vplivanja prav na tem omrežju. Kampanja politika naj bi se na platformi znatno okrepila neposredno pred volitvami, z njim pa naj bi bilo povezanih približno 25.000, v veliki večini na novo ustvarjenih, uporabniških računov na omrežju TikTok.

Preiskava je še pokazala, da naj bi se med kampanjo vpleteni izogibali pogojem poslovanja omrežja TikTok. Plačevali naj bi za objavo vsebin, naklonjenih temu kandidatu, ne da bi jih označili kot politično oglaševanje oziroma del volilne kampanje. V ta namen naj bi tudi spreminjali IP naslove in na različne načine izigravali pravila ponudnika omrežja.

TikTok ima v svojih pravilih uporabe zapisano, da pri uporabi storitve ni dovoljeno plačano politično oglaševanja ali drugače politično zaznamovano oglaševanje.

Ukrepanje Evropske komisije

Evropska komisija je tako na podlagi Akta o digitalnih storitvah ponudniku omrežja TikTok že poslala zahtevo za informacije, povezane z romunskimi predsedniškimi volitvami. Naloženo mu je bilo, da mora shraniti vse podatke, ki bi pomenili potencialno tveganje za javno razpravo in politične procese v EU.

Na utemeljen sum, da tovrstno tveganje utegne obstajati, vpliva tudi podatek, da omrežje TikTok uporablja kar devet milijonov Romunov, kar predstavlja približno polovico vsega prebivalstva.

Po poteku roka za posredovanje informacij je Komisija 17. decembra zoper ponudnika storitev TikTok uvedla tudi formalno preiskavo, v kateri se bo osredotočila na priporočilne sisteme in politično oglaševanje na platformi TikTok.

Nazaj na začetek: medijska pismenost

^{Foto: Freepik}

In kaj ima z vsem tem opraviti medijska pismenost? Četudi bi jo morda v tem primeru lahko poimenovali z njeno smiselno ustreznico »digitalna pismenost«, upoštevajoč uporabo digitalnih tehnologij, to kaj bistveno ne vpliva na cilje in kompetence, ki jih želimo z njeno pomočjo doseči pri uporabniku (sodobnih) tehnologij. Gre namreč za sposobnost posameznika, pa naj si bo to medijski ali kot v tem primeru spletni uporabnik, za varno in kritično uporabo tehnologij informacijske družbe na različnih področjih njegovega delovanja.

V kontekstu tu obravnavane teme je to še posebej pomembno, če ob tem navedemo še podatek, ki izhaja iz zadnjega Reutersovega poročila za leto 2024, kjer raziskovalci ugotavljajo, da naj bi TikTok kot vir informacij uporabljalo vedno več ljudi, o čemer smo tudi na MiPi-ju že pisali. Na tem omrežju imajo vedno večji vpliv spletni vplivneži, TikTok pa je skupaj z omrežjem X tudi prepoznan kot platforma, na kateri je najtežje ločiti zanesljive od nezanesljivih, nepreverjenih vsebin. Biti medijsko pismen uporabnik torej v tem primeru pomeni, da znamo kritično vrednotiti in preverjati informacije, ki jih najdemo na teh platformah, njihovo resničnost primerjati z drugimi viri, tudi takšnimi, ki se na prvi pogled ne skladajo z našimi lastnimi prepričanji.  

Slovarček:        

IP naslov (ang. Internet Protocol) je kratica za »internetni protokol«, sestavljen je iz številke, ki natančno določa vsak posamezni računalnik v spletnem okolju.