Se tudi vi kdaj ujamete v neskončno pomikanje (ang. endless scrolling) po družabnih omrežjih, čas pa hitro beži naprej? Poleg vašega časa ste kot plačilno sredstvo zelo verjetno uporabili tudi svoje osebne podatke. V današnjem prispevku o tem, kako nam spletne platforme na podlagi njihovega zbiranja predvajajo personalizirano, nam prilagojeno vsebino ter nas držijo v primežu, iz katerega se sami pogosto ne moremo ali celo ne želimo izviti. Medtem pa njihovi ponudniki služijo na račun naše pozornosti. Če te temne, zavajajoče in zasvajajoče, vzorce delovanja platform za ohranjanje naše pozornosti prepoznamo, se jim lažje zoperstavimo.

^{Foto: Freepik}

Vse se začne z našimi osebnimi podatki

Lastniki spletnih platform in aplikacij služijo na več načinov, glavna vira dohodka zanje pa sta neposredno plačilo uporabnikov ter dohodki oglaševalcev. Ti vam na platformah v zameno za plačilo njihovemu lastniku prikazujejo svoj oglas. Da bi oglasi v čim večji meri dosegli pravega naslovnika, platforme zbirajo vaše osebne podatke. Med najbolj osnovne sodijo demografski podatki (na primer spol, starost, lokacija), s prihodom naprednih tehnologij, denimo umetne inteligence, pa na podlagi naše spletne aktivnosti platforme lahko zbirajo tudi druge podatke, na primer čas, preživet na platformi, vedenjske vzorce, politična in druga prepričanja, čustvene odzive na objave. Platforma nas lahko tako kaj kmalu pozna celo precej bolje kot ljudje okoli nas.

MiPi nasvet: Sledenje na spletu lahko blokiram

Po brskanju in iskanju po spletu hitro naletimo tudi na intenzivno prikazovanje oglasov, ki ponujajo točno to, kar smo iskali. Zlasti spletne tržnice spremljajo, na katerih spletnih straneh smo se nahajali, zato nam povsod drugje, kjer lahko, torej tudi na novičarskih portalih in družabnih omrežjih, prikazujejo svoje oglase. Z blokado sledenja in razkrivanja podatkov, ki je na voljo v obliki razširitev in orodij za spletne brskalnike, lahko zmanjšamo vpliv algoritmov za priporočanje.

Spletna platforma nam na tej podlagi nudi personalizirane, ciljane vsebine, ki ustrezajo podatkom, zbranih o nas. Več časa kot preživimo na spletu, večje število in bolj natančne podatke o nas platforma zbere ter jih po višji ceni ponudi oglaševalcu. Oglaševalec tako lažje usmerja, »cilja« svoje oglase, kar pomeni, da jih na platformah prikazuje določenim skupinam ljudi, ob določenem času, s čimer si zagotovi večjo možnost, da se odločimo za nakup njegovega izdelka ali storitve. Zato si lastniki platform in aplikacij s prikazano vsebino in oglasi prizadevajo, da bi uporabnike čim dlje zadržali na svoji storitvi, kar dosežejo tudi z zavajajočimi in zasvajajočimi vzorci. Oboji spadajo v družino temnih vzorcev (ang. dark patterns). To so spletne manipulativne tehnike, s katerimi platforme želijo uporabnike pripraviti do dejanj, ki si jih morda dejansko niti ne želijo ali pa se jih sploh ne zavedajo.

Zavajajoči in zasvajajoči vzorci

Oba tipa vzorcev se nanašata na vizualne in zvočne učinke ter uporabniške vmesnike platform, družabnih omrežij in drugih spletnih mest, ki uporabnike vodijo k nenamernim, nehotenim in potencialno škodljivim odločitvam, posledično pa vplivajo na možnost obdelave njihovih osebnih podatkov.

Zasvajajoči vzorci nas spodbujajo, da na platformi preživimo veliko več časa in smo bolj zavzeti za spremljanje vsebine, kot bi bilo sicer pričakovano, primerno ali zdravo. To so na primer neskončno pomikanje (ang. endless scrolling), samodejno predvajanje videov ter funkcija »potegni za osvežitev« (ang. pull to refresh).

Zavajajoči vzorci pa poleg zasvajajočih vključujejo tudi druge načine manipulacije uporabnikov. Namenjeni so oteževanju odpovedi računa ali storitve, dodajanju stroškov transakciji v končni fazi, mednje štejemo tudi lažne odštevalnike časa ali lažno navedbo nizkih zalog pri spletnih nakupih itd. Ti vzorci nas torej zavajajo, niso pa zasvajajoči.

Platforme nam personalizirane vsebine in oglase priporočajo s pomočjo umetne inteligence –algoritmov. Ti so sposobni analize naše spletne aktivnosti in uspešno predvidevajo, katere vsebine želimo spremljati. Še več, tako predlagane vsebine utegnejo celo vplivati na naša prepričanja, pa tudi na naše odločitve, kot na primer, komu oddati glas na volitvah, kaj kupiti na spletu, komu zaupati itd. Pred uvedbo tovrstnih algoritemskih priporočil smo morali uporabniki samostojno raziskovati in poiskati funkcionalnosti, stike ali vsebine, ki so nam bile najbolj všeč. Zato je tehnologija tako zagotovo doprinesla k prijaznejši uporabniški izkušnji. Pri tem pa nikakor ni nepomembno, v čigavih rokah se takšna tehnologija znajde in s kakšnim namenom je uporabljena. 

^{Foto: Freepik}

Podatki o posledicah zbiranja naših podatkov

Podatki raziskave podjetja Statista kažejo, da si velika večina uporabnikov družabnih omrežij, več kot 90 %, želi personalizirane vsebine, saj to izboljša njihovo uporabniško izkušnjo in poveča vključenost v platformo. Hkrati pa tudi ugotavlja, da 62 % prebivalcev EU skrbi, kako platforme ravnajo z njihovimi osebnimi podatki. Vseeno jih skoraj polovica, 44 %, meni, da bi svoje podatke delili, če bi imeli jasne koristi in preglednost glede uporabe njihovih podatkov.

Kljub obstoječi zaskrbljenosti med uporabniki glede uporabe in morebitne zlorabe osebnih podatkov s strani platform, pa temni vzorci skupaj z algoritemskimi priporočili še naprej vplivajo na porast odvisnosti z družabnimi omrežji.  V Evropi je 44 % mladih v starosti od 18 do 24 let tako poročalo, da se počutijo odvisne od družabnih omrežij. Pogosto opisujejo, da se počutijo tesnobno ali nemirno, kadar ne morejo dostopati do teh platform.

Evropska unija odločno za zaščito uporabnikov

Evropska unija sprejema pomembne ukrepe za boj proti zavajajočim in zasvajajočim vzorcem na spletu. Evropski odbor za varstvo podatkov (EOVP) je tako med drugim izdal smernice o ciljnem usmerjanju vsebine in oglasov uporabnikom družabnih omrežij. Ravno v tem obdobju pa mineva natanko eno leto, kar je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki si prizadeva za prepoved zasvajajočih vzorcev, kot sta neskončno pomikanje in samodejno predvajanje. Dokument jasno zahteva omejevanje nenehnih spodbud uporabniku k interakciji ter možnost uporabe funkcije »Ne moti«. To povečuje uporabnikov nadzor pri spletnih izkušnjah in med drugim zagotavlja, da so platforme varne za otroke. Tudi Uredba o umetni inteligenci posredno obravnava temne vzorce z vzpostavitvijo splošnih pravil o prepovedi manipulacije uporabnika, izkoriščanja ranljivih skupin, uporabe psiholoških trikov in hkrati določa jasno preglednost za uporabnika, ko je ta v stiku s sistemi umetne inteligence.

Akt o digitalnih storitvah (DSA) obravnava ključne vidike digitalnih storitev. Z aktom EU od ponudnikov spletnih platform zahteva, da zagotovijo jasne in pregledne informacije o tem, kako upravljajo osebne podatke njihovih uporabnikov. To vključuje podrobnosti o praksah obdelave podatkov in načinu sprejemanja odločitev o prilagajanju vsebine. Uporabniki morajo na enostaven način razumeti pogoje delovanja spletnih platform, vključno s tem, kako te zbirajo, uporabljajo in delijo osebne podatke. Akt od platform zahteva, da razkrijejo informacije o algoritmih, ki se uporabljajo za moderiranje vsebin in sisteme priporočanja. Platforme morajo vzpostaviti mehanizme poročanja, s katerimi lahko uporabniki opozarjajo na škodljivo vsebino ali zlorabo svojih podatkov. To povečuje nadzor uporabnikov nad njihovimi osebnimi podatki.

EU sicer tudi priznava, da smo vsi uporabniki ranljivi za manipulativne vzorce spletnih platform, zato je na eni strani zagotovo pomembno postavljanje jasnih regulatornih zahtev ter njihovo dosledno izvajanje, medtem ko je na drugi strani prav tako izjemnega pomena ozaveščanje uporabnikov za varno in odgovorno uporabo digitalnih storitev.

Kaj pa osebni podatki slovenskega uporabnika?

Slovenski informacijski pooblaščenec (IP) spremlja, kako spletne platforme ravnajo z osebnimi podatki in varujejo pravice uporabnikov, ter zagotavlja smernice podjetjem o najboljših praksah za spoštovanje zakonodaje o varstvu podatkov. IP prav tako zagotavlja, da imamo uporabniki dostop do preglednih informacij o uporabi podatkov in postopkih za prijavo škodljivih vsebin. Poleg tega nas izobražuje o pravicah, ki jih imamo v digitalnem okolju in obravnava pritožbe v zvezi z morebitnimi kršitvami. V primeru kršitve uporabe naših osebnih podatkov bo tako zagotovo pravi naslov za ukrepanje oziroma pridobitev vseh relevantnih informacij.

Kot uporabniki spletnih platform pa imamo na voljo tudi številne možnosti za prijavo in pritožbo neposredno pri spletnih platformah. V primeru uporabe naših podatkov v oglaševalske namene se lahko obrnemo tudi na organizacije, ki skrbijo za varstvo pravic potrošnikov, na nacionalne regulatorje, tržne inšpektorate in agencije, ki urejajo trgovinsko poslovanje ali nadzirajo delovanje spletnih platform.

Za še več podobne in podrobnejše vsebine, MiPi svetuje:

► Informacijski pooblaščenec RS pravi: »Moji podatki, moja stvar«

► MiPi osvetljuje: temni vzorci

► Previdno pri nakupovanju prek spletnih trgovin in tržnic

► Kako odstranim svoje osebne podatke iz Googlovih zadetkov?

► Ali veste, kaj pomeni »big data« in zakaj so naši podatki tako dragoceni?

► https://www.aepd.es/guides/addictive-patterns-in-processing-of-personal-data.pdf

► https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_24_4901