Kako na otroke in mladostnike vplivajo televizijske vsebine, ki spodbujajo diskriminacijo in stereotipe ter ali in na kakšen bi jim morale biti dodeljene starostne oznake VS, 12, 15 in 18, je ena od tem, ki so zajete tudi v Splošnem aktu o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo.
Mediji z načinom, na katerega prikazujejo posameznike ali družbene skupine, oblikujejo otrokov pogled nase kot člana določene družbene skupine kot tudi pogled na pripadnike drugih družbenih skupin (nacionalnih, rasnih, spolnih, starostnih, razrednih …).
Stereotipi so opredeljeni kot pretirano posplošena prepričanja o značilnostih članov posamezne skupine in poenostavljajo naš pogled na svet ter zmanjšujejo potrebo po razmišljanju o tem, kako se odzvati na nove ljudi, s katerimi se srečujemo. Pri tem ob predpostavki, da imajo te osebe vse značilnosti, ki veljajo za določeno skupino ljudi, zanemarimo lastnosti, ki so značilne zgolj za enega posameznika. S tem razvijamo predsodke, do članov te družbene skupine pa občutke, ki so lahko pozitivni, še pogosteje pa negativni.
Smernice za razvrščanje vsebin, ki vsebujejo ali spodbujajo diskriminacijo in stereotipe
Raziskave potrjujejo, da lahko vsebine v medijih s poenostavljenim in stereotipnim načinom prikazovanja ljudi iz določenih družbenih skupin spodbujajo nastajanje in širjenje stereotipov in predsodkov, takšen prikaz teh oseb pa lahko privede do njihove diskriminacije. Diskriminacija je tudi v Splošnem aktu o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo opredeljena kot eden od elementov, ki prek televizije in storitev videa na zahtevo utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov. Programske vsebine, ki vsebujejo diskriminatoren jezik ali vedenje, s katerim se na podlagi spola, starosti, rase, narodnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin nekatere ljudi prikazuje kot manj vredne, je zato treba oceniti in presoditi, ali sta takšen jezik in ravnanje v programski vsebini upravičena s kontekstom, sta pozitivno ali negativno ovrednotena in ali je problematika prikazana bodisi z namenom kritične obravnave bodisi v duhovitem ali satiričnem kontekstu. Poleg tega se pri presoji škodljivosti prikazane diskriminacije upošteva tudi druge učinke in občutja, ki jih programska vsebina vzbuja pri gledalcih, stopnjo realističnosti samega prikaza ali kakšen drug kontekst, ki lahko vpliva na strožjo ali blažjo klasifikacijo vsebine (npr. izobraževalni, zgodovinski, komični kontekst, ozaveščanje o problematiki …). Programi za otroke in mladostnike ne bi smeli spodbujati stereotipnih pogledov na ljudi in bi morali prikazovati pripadnike različnih družbenih skupin na enakovreden način.
Omenjeni splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov določa spodaj opisane smernice za kategorizacijo programskih vsebin, ki v televizijskih programih in storitvah videa na zahtevo prikazujejo diskriminacijo.
Oznaka VS
Če so prizori diskriminacije redki in kratki ter s kontekstom upravičeni, se vsebina kategorizira z oznako VS, kar pomeni, da gre za programsko vsebino, pri kateri se priporoča ogled z vodstvom staršev ali skrbnikov. Takšna vsebina je primerna za vse starostne skupine gledalcev, vendar vsebuje posamezne prizore, ki lahko vznemirijo mlajše otroke ali so jim ti nerazumljivi, pri tem pa jim odrasla oseba posamezne prizore lahko pojasni. Poleg že napisanega lahko takšna vsebina vsebuje tudi prizore diskriminacije, ki vključujejo občasne elemente nasilja, a le v primeru, da so ti prikazani v izobraževalnem ali zgodovinskem kontekstu in so negativno ovrednoteni.
Kategorija 12
Kadar programska vsebina vključuje občasne ali zmerno dolge prizore diskriminacije, ki so upravičeni s kontekstom in lahko vključujejo občasne elemente hujšega nasilja, če so ti negativno ovrednoteni, se ta kategorizira z oznako 12. Takšne vsebine utegnejo škodovati razvoju otrok do 12. leta in so za to starostno skupino neprimerni.
Kategorija 15
Programske vsebine, ki vsebujejo s kontekstom upravičene pogoste ali dolge prikaze diskriminacije, ti lahko vključujejo tudi pogoste elemente hujšega nasilja, so neprimerne za otroke do 15. leta starosti, zaradi česar se jih kategorizira z oznako 15.
Kategorija 18
Pogosti, dolgi, hudi ali nazorni prizori diskriminacije, ki so upravičeni s kontekstom – takšni prizori se večkrat prepletajo tudi s prizori hudega nasilja – se lahko pojavijo v programskih vsebinah, ki nosijo oznako 18. Takšne vsebine so glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine tako intenzivne, da niso primerne za osebe, mlajše od 18 let.
Povzeto po: https://www.medijskapismenost.hr/stereotipi-diskriminacija-kult-tijela-medijima-zastiti-djecu/ in prilagojeno slovenski zakonodaji.