Tako kažejo podatki raziskave Eurobarometer o medijih in novicah za leto 2023. Sledita spletni tisk in novičarske platforme. Družbena omrežja kot vir novic še naprej beležijo rast, še posebej med mladimi.
Ker mediji igrajo pomembno vlogo pri obveščanju evropskih državljanov o dejavnostih Evropske unije in njenih institucijah, Evropski parlament preko raziskave Eurobarometer že več let podrobneje spremlja medijske navade, vključno z zaupanjem v različne medijske vire.
V anketi, izvedeni z metodo spletnega intervjuvanja (CAWI), je med 18. in 24. oktobrom 2023, sodelovalo 25.956 državljanov EU, starih 15 let in več, iz skupno 27 evropskih držav. Velikost vzorca je bila 1.000 anketirancev na državo (razen v Cipru, Luksemburgu in na Malti, kjer jih je odgovarjalo le 500).
Ključne ugotovitve v zvezi z zaznavanjem inštitucij EU v medijih so, da je 68 % (Slovenija 81 %) anketirancev nedavno prebralo, videlo ali slišalo nekaj o Evropski uniji, bodisi v tisku, na internetu, televiziji ali radiu.
Na področju navad pri spremljanju medijev je za 71 % (Slovenija 67 %) anketirancev televizija eden od njihovih najpogosteje uporabljanih medijev za dostop do novic v preteklih dneh. Televiziji sledita spletni tisk oziroma novičarske platforme (EU 42 %, Slovenija 41 %). Radio najpogosteje spremlja 37 % anketirancev (Slovenija 38 %). Družabna omrežja so za 37 % anketirancev (Slovenija 42 %) najpogosteje uporabljan medij, sledi klasičen tisk z 21 % (Slovenija 15 %).
Pomembna ugotovitev je, da je v primerjavi z anketo o medijih in novicah, izvedeno leta 2022, v vseh starostnih skupinah opaziti povečanje deleža anketirancev, ki navajajo družabna omrežja kot vir novic, med mladimi ta delež dosega že 59 %.
Najbolj zaupanja vredni medij so za 48 % državljanov EU (Slovenija 48 %) javne televizijske in radijske postaje (vključno z njihovo prisotnostjo na spletu). Sledi tisk (vključno z njihovo prisotnostjo na spletu), ki mu zaupa 38 % (Slovenija 26 %) anketirancev, medtem ko jih 29 % (Slovenija 21 %) najbolj zaupa zasebnim televizijskim in radijskim postajam.
Celotno poročilo je dosegljivo tu.
Objava raziskave sovpada z 21. novembrom, ki je od leta 1997 Svetovni dan televizije. Organizacija Združenih narodov, ga je namreč posvetila pomenu televizije v sodobni družbi in vlogi, ki jo ima pri podajanju informacij, poročanju o pomembnih dogodkih ter vplivu na razvoj in napredek informacijske tehnologije. Prvi brezžični prenos slike je leta 1922 uspel Francisu C. Jenkinsu, redno televizijsko oddajanje pa je začela britanska javna televizija BBC leta 1932. V Sloveniji je bil prvi javni program predvajan med 4. in 16. avgustom leta 1956, in sicer z ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Rojstni dan Televizije Ljubljana pa je bil 11. oktober 1958, ko so začeli oddajati redni poskusni program.
Vir: