Ali za novice ob jutranji kavi odprete spletno stran novičarskega medija, morda pobrskate po spletnih platformah, kot sta Facebook ali X? Pravo dogajanje se je medtem že preselilo na YouTube, TikTok in Instagram – dobrodošli v svetu videa. Tam vaš vir informacij vse pogosteje predstavljajo ustvarjalci spletnih vsebin in vplivneži, v igro vstopa tudi umetna inteligenca. Regulacija za zaščito uporabnikov in zagotavljanje zanesljivih virov novic ter pravice javnosti do obveščenosti težko sledi hitremu tempu.
Spletne platforme tehnoloških podjetij so v zadnjih desetletjih oblikovale številne vidike našega življenja, predvsem pa vplivajo na to, kako sprejemamo in širimo informacije ter komu in katerim informacijam zaupamo. Platforme so v družbi ustvarile drugačno medijsko dinamiko in globoko zamajale tradicionalne novinarske poslovne modele. Medijske hiše z dolgoletno tradicijo se že leta soočajo s finančnimi težavami, vedno pogosteje pa ta boj tudi izgubijo. Kaj je v ozadju?
Nove strategije tehnoloških velikanov
Del odgovora se skriva v novih strategijah, ki se jih poslužujejo velika tehnološka podjetja. Zaradi velike konkurence in inovacij se na vse pretege trudijo uporabnike obdržati na svojih platformah. Podjetje Meta tako na svojih platformah, Facebook, Instagram, Threads, omejuje algoritemsko spodbujanje političnih vsebin in zmanjšuje finančno podporo novičarski industriji, tudi z odstranitvijo zavihka z novicami, kar se je že zgodilo v številnih državah. Tudi druge platforme se od ustaljenih in znanih medijskih, novičarskih ustvarjalcev preusmerjajo na ustvarjalce vsebin (ang. content creators) in vplivneže, ki ponujajo bolj zabavne in privlačne oblike novic, vključno z videom.
Foto: Freepik
Medijska hiša Reuters je izdala Digital News Report, ki prinaša rezultate raziskave o navadah uporabnikov glede spremljanja novic v kar 47 državah sveta. Rezultati so pokazali, da YouTube vsak teden za spremljanje novic uporablja skoraj tretjina ljudi, WhatsApp (predvsem izven Evrope in ZDA) približno petina. TikTok je s 13 % med uporabniki prvič prehitel omrežje X, ki ga kot vir novic vsak teden uporablja 10 % uporabnikov iz raziskave. Video postaja vse pomembnejši vir spletnih novic, zlasti pri mlajših generacijah. Do kratkih videoposnetkov z novicami (YouTube shorts, Instagram reels) vsak teden dostopata dve tretjini uporabnikov, daljše oblike pa pritegnejo približno polovico. Videoposnetke z novicami na spletnih mestih medijskih hiš si ogleda le še petina uporabnikov, med njimi je večina starejših. Čeprav Slovenija v raziskavo ni zajeta, so podatki vseeno primerljivi tudi za naše področje.
Biti medijsko pismen, pomeni, znati ločiti vire informacij, ki sem jim dnevno izpostavljen, razumeti vse njihove kontekste in predvsem prepoznati namen njihovega razširjanja. – In nič narobe, če me vsebine zabavajo, ne pozabim pa med številnimi viri pobrskati tudi za takšnimi, ki smehu pokažejo resnejši obraz.
Novičarski mediji – kje je problem?
Foto: Freepik
Morda smo prav uporabniki del odgovora na to vprašanje. Že površen pregled naših navad nam razkrije, da se vse pogosteje izogibamo novicam, izrazito se kažeta tudi naveličanost in prenasičenost z novicami. Vztrajno se niža tudi zaupanje novičarskim medijem. Pri tem pomemben delež odgovornosti nosijo tudi mediji sami, saj se predvsem njihovi največji predstavniki, sledeč potrebam časa, osredotočajo na stalno posodabljanje peščice najpomembnejših novic, premalo časa pa namenjajo zagotavljanju različnih pogledov na dogodke ali poročanju o zgodbah s pozitivno vsebino. K upadu spremljanja novičarskih medijev prav gotovo prispevajo tudi visoke cene naročnin, ki uporabnike, vajene navidezne brezplačnosti digitalnega sveta, odvračajo od spremljanja teh vsebin. Novičarski mediji so zato primorani nuditi popuste oziroma preizkusne naročnine po znižani ceni, kar jih peha v krčenje sredstev za produkcijo vsebin (kar 41 % naročnikov na spletne novice ne plačuje polne naročnine). Novičarskim medijem je pogosto očitana tudi politična pristranskost.
Prilagajanje digitalnemu okolju je zato za predstavnike medijske industrije vsako leto bolj zapleteno, saj so tudi zanimanja uporabnikov čedalje bolj specifična in hkrati raznolika. Starejši uporabniki kot novice v prvi vrsti razumejo poročanje o političnem dogajanju, pogosteje kot mladi tudi namerno obiščejo spletno stran novičarskega medija. Predvsem mlajši uporabniki pa menijo, da jim na podlagi prejšnjih ogledov prav algoritem na platformah postreže bolj relevantne novice. Hkrati pa je takšno spremljanje novic tudi priročnejše, saj tam že tako ali tako preživijo veliko časa. Mladi poleg tega tudi drugače razumejo novice, zanje so povsem relevantne novice tudi na primer posodobitve o terminih pevčeve turneje, o modi ali nogometu. Takšne novice pa najdejo predvsem pri zvezdnikih na družbenih omrežjih, kot je na primer Instagram.
Umetna inteligenca – dvorezni meč
Kljub privlačnosti novih oblik informiranja pa tehnologija s seboj prinaša tudi nekatera tveganja. Uporaba umetne inteligence je v velikem porastu, saj olajša nekatere delovne procese. Po drugi strani pa vzbuja pomisleke glede meje med resničnimi in lažnimi novicami, tudi vsebina, ki jo izdela, je hitreje pristranska in diskriminatorna.
Globoki ponaredek (ang. deepfake)
Gre za ponaredek v obliki zvoka, slike ali posnetka, ki je spremenjen s pomočjo posebnih algoritmov tako, da so prek globokega učenja umetnih nevronskih mrež z velikim številom plasti nevronov in postopkov za sintezo človeških obrazov elementi posameznih fotografij ali videoposnetkov združeni v tako prepričljiv ponaredek, da ga mnogi ne prepoznajo. Znani so primeri, ko so denimo politične stranke zavajale javnost z ustvarjanjem deepfake posnetkov predstavnikov opozicije.
Kot še izhaja iz Reutersovega poročila, mediji zato zadržano pristopajo k uporabi umetne inteligence in jo zaenkrat še večinoma uporabljajo za manj pomembne naloge in tiste, ki niso povezane z uredniškimi odločitvami, še posebej pazljivi so pri temah politike in kriminala. Na drugi strani pa je kopica ustvarjalcev vsebin in vplivnežev, ki so za uporabnike bolj dostopni in privlačni, a nimajo enakih zmožnosti za zagotavljanje preverjenih informacij o dogajanju, tudi njihova uporaba umetne inteligence pa je netransparentna. Več kot četrtina uporabnikov družbenega omrežja TikTok je tako v poročilu navedla, da težko najdejo zaupanja vredne novice, kar petina vseh novic na Tiktokovem brskalniku naj bi vsebovala dezinformacije.
Pogled v prihodnost
Ker je uporaba novih tehnologij za uporabnika vse enostavnejša in izredno intuitivna, je pričakovati, da bo hiter napredek umetne inteligence kmalu sprožil niz sprememb na področju spletnih brskalnikov in klepetalnih robotov. Takšen trend pa bo pomenil nadaljnje zmanjšanje prometa do spletnih medijskih strani in njihovih aplikacij z novicami.
.
Foto: Freepik
Regulacija korak zadaj, a počasi se daleč pride
Zaradi novih oblik informiranja je pomembno, da ustrezno preverjamo informacije in s tem spodbujamo verodostojne novičarske vire. Korak v to smer je storila Evropska unija s sprejetjem Akta o digitalnih storitvah, ki ponudnikom posredniških storitev med drugim nalaga odgovornost za omejevanje širjenja nezakonitih vsebin in nezakonitih izdelkov na spletu, uvaja večjo zaščito mladoletnikov na spletu ter uporabnikom omogoča večjo izbiro in boljše informacije. Poseben sklop obveznosti se nanaša na zelo velike spletne platforme in velike spletne iskalnike. Tem pogosto zaslužkarstvo predstavlja prvi cilj, zaščito uporabnika in zagotavljanje raznolikih ter verodostojnih informacij pa zapostavljajo. Kljub vsemu velja omeniti, da so Evropejci morda ravno zaradi zakonodajnih obveznosti spletnih gigantov v EU nekoliko bolj kritični do pristnosti virov v spletnem okolju kot uporabniki v Združenih državah Amerike.
Morda vas bo zanimalo tudi:
► Kaj o sodobni medijski potrošnji pravijo raziskave?
► Izzivi sodobnega medijskega okolja – zajeten zalogaj za evropske državljane in regulatorje