X

Teme

Medijska pismenost

Previdno pri nakupovanju prek spletnih trgovin in tržnic

Spletne trgovine in tržnice so postale nepogrešljive platforme za sodobno potrošništvo. Kljub udobnosti in dostopnosti, ki jih ponujajo, pa spletno nakupovanje odpira številna vprašanja glede varnosti in zaščite potrošnikov. Mnoge spletne tržnice, kot so Amazon, AliExpress, Temu ali Shein, se poslužujejo različnih prijemov za povečanje prodaje. Tudi takšnih, kjer nakup izvedemo, ne da bi se zavedali, da smo v resnici bili načrtno zapeljani vanj. So takšne prakse sporne? Preberite si nekaj nasvetov, kako se še posebej v času predpraznične nakupovalne mrzlice, ki je pred nami, zaščititi pred nehotenimi nakupi in spletnimi prevarami. 

V prazničnem vzdušju oseba opravlja nakup v spletni trgovinFoto: Freepik

Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste med brskanjem za izdelki v spletni trgovini, pristali pri ogledavanju izdelkov, ki jih prvotno sploh niste imeli namena kupiti. Številne platforme namreč uporabljajo zasnovo vmesnika, ki spodbuja daljše zadrževanje uporabnikov na strani. To vključuje funkcionalnosti, kot so priporočeni izdelki, personalizirani seznami želja in prikaz časovno omejenih ponudb.

Čeprav ta orodja prispevajo k boljšemu nakupovalnemu doživetju, lahko pri nekaterih uporabnikih povzročijo impulzivno nakupovanje ali celo zasvojenost z nakupovanjem. Prikaz omejenih zalog ali časovno omejenih ponudb lahko ustvarja občutek nujnosti, posebne tehnike, kot sta denimo »gamifikacija« ali temni vzorci, pa uporabnike podzavestno vodijo v izvajanja dejanj, ki jih sicer ne bi izvedli.

Spletne tržnice, kot sta Amazon in AliExpress, pogosto nastopajo kot posredniki med prodajalci in kupci, kar pomeni, da imajo omejeno odgovornost za vsebino in zakonitost izdelkov. Kljub temu pa morajo aktivno sodelovati pri prepoznavanju in odstranjevanju nezakonitih izdelkov, kot to med drugim od njih zahteva tudi evropska zakonodaja.

Temni vzorci so oblikovalske tehnike, ki uporabnike zavajajo, da izvedejo dejanja, ki jih sicer ne bi, kot so prikrite naročnine, težko dostopne možnosti za odjavo ali privzete nastavitve, ki spodbujajo impulzivne nakupe. Tovrstne tehnike veljajo za nepoštene do potrošnikov in zmanjšujejo zaupanje v spletne platforme. Te pa jih uporabljajo predvsem zaradi kratkoročnih ciljev povečanja prodaje. Evropska unija je z namenom zaščite končnega uporabnika že sprejela številne ukrepe, ki omejujejo uporabo tovrstnih tehnik na evropskem tržišču.

Gamifikacija pomeni uporabo tehnoloških elementov iz sveta iger, kot so točke, virtualni dosežki ali značke ob določenih nakupih in dejavnostih, lestvice najboljših, naloge, dosežki ali nagrade (npr. »zlati član«, »ekskluzivni kupec«), tudi na drugih področjih z namenom povečati motivacijo, angažiranost in sodelovanje uporabnikov. Na podoben način deluje tudi izpolnjevanje izzivov, kot so nakupi določenega števila izdelkov za pridobitev popusta. Takšne prakse povečajo občutek angažiranosti, a pogosto vodijo v nakupe izdelkov, ki jih uporabniki dejansko ne potrebujejo. S prakso dnevnih nagrad in posebnih bonusov, s katerimi platforme nagrajujejo uporabnike, če se ti prijavijo ali izvedejo dejanje na določene dni, se uporabnike navaja k rutinskemu obiskovanju platforme, ne glede na resnične potrebe po nakupih.

Učinki »zajčje luknje« (ang. »rabbit-hole«) predstavljajo neprekinjeno priporočanje izdelkov na podlagi preteklih ogledov in nakupov, kar lahko uporabnika vodi v neskončno raziskovanje brez jasnega cilja. To lahko pri določenih uporabnikih spodbuja pretirano porabo časa in denarja na platformi.

Kako se zaščitim pred triki spletnih trgovin?

Zagotovo med pomembnejše branike sodi lastna ozaveščenost in redno izobraževanje na področju delovanja sodobnih tehnologij, tudi tako, da sledim kredibilnim virom informacij, kot je denimo portal MiPi. Pogosto se nam namreč zdi, da kot potrošniki poznamo vse prodajne tehnike in trike trgovcev, a nanje vse prevečkrat še vedno nasedamo. Zato je dobro razumeti osnovne pojme, kot so temni vzorci ali gamifikacija, in te manipulativne tehnike hitreje prepoznati na spletu. Z informiranimi odločitvami in poznavanjem tehnik platform imamo večji nadzor nad svojimi nakupi. Na ta način kot potrošniki obvladujemo svoje izkušnje in morebitne posledice svojih dejanj na spletu.

BLOKIRAM SLEDENJE NA SPLETU

Po brskanju in iskanju po spletu hitro naletimo tudi na intenzivno prikazovanje oglasov, ki ponujajo točno to, kar smo iskali. Zlasti spletne tržnice spremljajo, na katerih spletnih straneh smo se nahajali, zato nam povsod drugje, kjer lahko, torej tudi na novičarskih portalih in družbenih omrežjih, prikazujejo svoje oglase. Z blokado sledenja in razkrivanja podatkov, ki je na voljo v obliki razširitev in orodij za spletne brskalnike, lahko zmanjšamo vpliv algoritmov za priporočanje.

OMEJIM IMPULZIVNE NAKUPE

Z omejevanjem impulzivnih nakupov, preučevanjem pogojev poslovanja spletnih platform ter z razumevanjem oglasnih strategij lahko kot potrošniki dodatno zmanjšamo izpostavljenost zavajajočim praksam.

PODAM PRIJAVO

Nenazadnje pa lahko potrošniki uporabimo tudi številne možnosti za prijavo in pritožbo neposredno pri spletnih platformah (zlasti pomembna je funkcija »Zakaj se mi prikazuje ta oglas?«, ki bi jo praviloma morale imeti vse platforme), pri organizacijah, ki skrbijo za varstvo pravic potrošnikov, pa tudi pri nacionalnih regulatorjih, tržnih inšpektoratih in agencijah, ki urejajo trgovinsko poslovanje ali nadzirajo delovanje spletnih platform.

Aktualno: spletna trgovina Temu pod drobnogledom Evropske komisije

Evropska komisija te dni začenja z obsežno preiskavo, ali platforma Temu, katere lastnik je družba Whaleco Technology Limited s sedežem na Irskem, krši določbe evropskega Akta o digitalnih storitvah (DSA). Pri tem se opira tudi na pobudo Evropske potrošniške organizacije BEUC, katere članica je tudi slovenska Zveza potrošnikov Slovenije. BEUC je namreč že pred časom na Komisijo naslovila podrobno poročilo, v katerem navaja več spornih praks platforme Temu.

Ker Temu po določilih DSA sodi med zelo velike spletne platforme (VLOP), saj ima samo na območju držav članic Evropske unije 75 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, je pod drobnogledom zlasti z vidika suma na:

• prodajo nezakonitih izdelkov,

• manko jasnih in preglednih mehanizmov, ki uporabnikom omogočajo prijavo nezakonitih izdelkov,

• pomanjkljivo zagotavljanje sledljivosti trgovcev in skladnosti z zakonskimi določili,

• uporabo zasvajajočih zasnov storitve oziroma vmesnika, denimo s personaliziranimi seznami želja in prikazi časovno omejenih ponudb,

• manko dodatne zaščite mladoletnikov pri registraciji in izvedbi nakupov,

• neskladnosti priporočilnega sistema, ki se uporablja za priporočanje izdelkov uporabnikom,

• zavajanje ali manipuliranje z uporabniki s temnimi vzorci.

Brez podrobnejše analize in preiskav, ki jih v okviru inšpekcijskega nadzora načrtuje Evropska komisija, seveda še ne moremo govoriti o kršitvah. Če pa bi se sumi izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko predstavljalo kršitve precejšnjega števila členov DSA, Temu pa bi lahko čakala tudi kazen v višini do 6 % njegovega letnega svetovnega prometa.

Prihodnost spletnega trgovanja je torej zagotovo povezana z ravnovesjem med tehnološkim napredkom, strožjo regulacijo ter bolj ozaveščenimi potrošniki. S kombinacijo teh dejavnikov lahko spletne tržnice postanejo varnejše in bolj zaupanja vredne platforme za nakupovanje.

MiPi svetuje: Preberite si tudi druge aktualne objave na temo spletnega nakupovanja.

Za več aktualnih novic spremljajte MiPi, ki ga najdete na spletni strani ter na spletnih platformah facebook-logo - SPOTeurope @PortalMiPi in #beri_mipi.


Nazaj na vse novice