Ali veš, da je vsaka blagovna znamka, ki jo prepoznaš na televiziji, tja umeščena s točno določenim oglaševalskim namenom? Enostavno povedano, je stvar taka, da vsak televizijski izdajatelj za produkcijo svojih lastnih vsebin (kot so recimo informativne oddaje, igrane nadaljevanke in filmi, resničnostni šovi) potrebuje finančna sredstva, ki jih pridobi bodisi iz naročnine (kot npr. javni servis RTV Slovenija ali pa VOD storitev VOYO) bodisi iz finančnega prispevka oglaševalcev, ki proti plačilu izdajatelju v njegovem programu predvajajo svoje oglasno sporočilo. Bistveno pri tem je, da mora biti takšno oglasno sporočilo jasno prepoznano, tako da je optično in zvočno jasno ločeno od drugih programskih vsebin izdajatelja. Zakaj je to pomembno? Zato ker samo na ta način lahko veš, kdaj te spremljana programska vsebina nagovarja kot potrošnika in te želi prepričati v praviloma enostransko predstavljeno resničnost ter tako vplivati na tvoje potrošniške navade in potrebe. Bistvena razlika med oglaševalsko in uredniško oblikovano, tj. izdajateljevo vsebino je v tem, da po najvišjem postulatu novinarskega sporočanja za slednjo velja, da je verodostojna, preverjena in objektivna informacija o posamezni temi, medtem ko oglaševalska vsebina oziroma informacija ni podvržena tem standardom in je v svojem poslanstvu tako lahko pristranska, njen ključni namen pa je povečati povpraševanje po oglaševanem izdelku ali storitvi in spodbuditi nakup.

Od leta 2011 lahko poleg oglasnih sporočil v oglasnih blokih ta najdeš tudi v programskih vsebinah, tj. v oddajah lastne produkcije izdajatelja, kot so filmi, nadaljevanke, športne in zabavne oddaje. V informativnih, izobraževalnih in verskih oddajah ter oddajah, namenjenih otrokom, to ni dovoljeno. Tej novi oglaševalski praksi pravimo promocijsko umeščanje izdelkov in jo prepoznaš po vizualnem simbolu »P« v zgornjem kotu zaslona. Naj te ne zavede, če oznake ne boš zasledil kadarkoli med oddajo, saj zakon določa, da mora biti objavljena na začetku, po morebitnih prekinitvah in na koncu oddaje. Njen namen se skriva v tem, da si kot gledalec nedvoumno seznanjen z dejstvom, da oddaja vsebuje promocijsko umeščanje izdelkov, za katero velja vse, kar smo zgoraj zapisali za oglaševanje. Pa vendarle za promocijsko umeščanje izdelkov v oddajo veljajo še nekoliko strožje zahteve, ki želijo preprečiti, da bi se tvoja odločitev za spremljanje posamezne oddaje spremenila v spremljanje oglasnega sporočila. Če se sprašuješ, zakaj je evropska medijska regulativa (v ameriški produkciji je ta oglaševalska praksa že desetletja stalnica) sploh dovolila to prepletanje uredniško oblikovane in oglaševalske vsebine, se odgovor na tvoje vprašanje skriva predvsem v zagotovitvi finančnih sredstev izdajateljem za produkcijo lastnih vsebin. Ker pa morajo imeti korist od tega tudi oglaševalci, je seveda razumljivo, da boš posamezne blagovne znamke, katere nosilec mora biti tja umeščen na naraven način (tj. tako kot bi bila blagovna znamka prepoznana v naravi), nujno prepoznal v programski vsebini. Objava vizualnega simbola ti omogoča, da se tega zavedaš, torej veš tudi, da je blagovna znamka umeščena tako, da ti predstavi le eno plat zgodbe, tj. s strani oglaševalčevega interesa, in da v resničnem življenju ne nujno učinkuje isto. In katere so tiste strožje zahteve, ki poleg same označitve oddaje še veljajo za promocijsko umeščanje izdelkov? Ker je njihov namen preprečiti, da bi se oddaja spremenila v oglaševalsko vsebino, se s promocijskim umeščanjem ne sme neposredno spodbujati nakupa, zlasti ne s posebnim opozarjanjem na izdelek, tako umeščenemu izdelku se tudi ne sme pripisovati neutemeljenega pomena. Promocijsko umeščanje izdelkov, za katere velja prepoved oglaševanja, kot so npr. zdravila in tobačni izdelki, prav tako ni dovoljeno.

Če te zanima več, si preberi zgibanko.

Če ob spremljanju televizijskih oddaj prepoznaš blagovno znamko promocijskega umeščevalca in oddaja ni bila ustrezno označena ali pa se ti zdi, da je oglaševalski namen neupravičeno prevladal nad uredniško oblikovano vsebino, lahko pišeš Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (https://www.akos-rs.si/prijava-krsitev-v-elektronskih-medijih), ki bo tvojo prijavo obravnavala in po potrebi ustrezno ukrepala.