Tokrat o zelenem. Zakaj in kako si pričarati zelene praznike, zakaj je biti »zelen« in prepoznati oglaševalsko »zeleno zavajanje« pomembno za nas in naš planet.

^{Foto:  Freepik}

Decembra navadno iščemo popolna darila za najbližje. Pozornost želimo izkazati z darili, ki odražajo našo odgovornost, zato se vse pogosteje oziramo po izdelkih, ki niso le privlačni in uporabni, ampak tudi okolju in zdravju prijazni. Oznake naravno, zeleno, eko, bio, trajnostno so zato zelo priljubljene. Če v spletni iskalnik vpišemo »ekološka, naravna, zelena darila«, dobimo skoraj nepregledno število zadetkov in ponudb izdelkov, ki jih oglaševalci tržijo kot okolju prijazne izdelke oziroma storitve. Ali tako označeni izdelki zares izpolnjujejo vse okoljske zahteve po čim manjšem oziroma ničnem vplivu na okolje ali pa gre za dobičkonosno zavajanje potrošnikov?

Na tržišču lahko zasledimo veliko izdelkov, ki ne izpolnjujejo okoljskih oziroma družbenih obljub podjetij glede izpolnjevanja trajnostnih zavez. Podjetja namreč pogosto sledijo družbenemu trendu ozaveščenega potrošnika, ki je pripravljen seči globlje v žep za nakup okolju in zdravju prijaznih izdelkov. Pri tem se poslužujejo t. i. »zelenega marketinga«, katerega cilj je predvsem povečevanje prodaje in dobička ali povečanje ugleda podjetja. Takšno zeleno poslanstvo pa lahko podjetju služi tudi kot sredstvo za t. i. »zeleno zavajanje«, ki je danes lahko tudi učinkovit pripomoček za povečanje prodaje. Razlog, da proizvajalci posegajo po takšnih oglaševalskih pristopih, pa se lahko skriva bodisi v neposredni nameri povečanja prodaje bodisi izvira iz neznanja oziroma nepoučenosti.

Prepoznajte znake zelenega zavajanja

Že leta 2007 je ameriška organizacija okoljskega marketinga TerraChoice izvedla analizo okoljskih trditev in na podlagi rezultatov opredelila sedem najbolj očitnih znakov zelenega zavajanja, ki lahko potrošniku pomagajo prepoznati zavajajoče trditve oziroma oceniti resničnost trditev o trajnosti.

1. Prikrita izmenjava – Oznaka je dodana le na podlagi ozkega nabora lastnosti izdelka, zanemarjeni oziroma zamolčani pa so drugi, prav tako pomembni vidiki. Ali ste že kupili izdelek iz papirja, ker je bil označen kot okolju prijazen? Mogoče je bila surovina iz trajnostno upravljanega gozda, izpuščena pa je bila informacija o drugih, enako pomembnih okoljskih vidikih v procesu izdelave papirja (na primer emisije toplogrednih plinov pri proizvodnji, uporaba klora pri beljenju).
2. Pomanjkanje dokazov – Izdelek je lahko opremljen s številnimi trditvami, ki jih potrošnik na podlagi splošno dostopnih informacij ali zanesljivih certifikatov ne more preveriti. Ali ste že kupili izdelek, na katerem je bilo navedeno, da je izdelan iz recikliranih materialov? Ali ste našli dokaz za to? V večini primerov je namreč ta podatek nepreverljiv.
3. Nejasnost – Trajnostna naravnanost izdelka je opredeljena bodisi slabo bodisi preveč obširno, zato jo potrošnik lahko razume narobe oziroma je zaveden pri razumevanju resničnih dejstev. Poglejmo kot primer oznako »naravno«. Arzen je na primer naravni element, vendar strupen. Vse naravno torej ni nujno dobro, še manj pa zdravo.
4. Lažne oznake – Izdelku proizvajalec doda lastno oznako v besedilu ali sliki, ki ni resnična in kupca zavaja. Verjetno bi raje posegli po izdelku, ki ima oznako, da z njegovim nakupom pripomorete k zmanjševanju globalnega segrevanja, čeprav ta trditev ne sloni na nobenih realnih dokazih.
5. Nepomembnost – Na izdelku so poudarjene lastnosti, ki so resnične, vendar za potrošnika, ki bi želel kupiti okolju prijazne izdelke, niso pomembne oziroma so nepotrebne. Tak primer je označevanje, da izdelek ne vsebuje CFC (tj. klorofluoroogljikovodik), čeprav je uporaba te ozonu škodljive snovi v splošnem prepovedana.
6. Manjše zlo – Na izdelku navedena trditev je sicer resnična, vendar lahko ta oznaka potrošnika zavaja pri prepoznavanju drugih negativnih vplivov na zdravje in okolje. Ste že slišali za ekološko cigareto ali športno terensko vozilo z majhno porabo goriva? So »zelena vozila« res zelena?
7. Laganje – Izdelek je opremljen s trditvami, ki absolutno ne držijo. Najpogostejši primeri so izdelki, ki lažno trdijo, da so certificirani.

MiPi nasvet za letošnji praznični nakup

Pri izbiri daril lahko začnemo z majhnimi koraki:

• poskušajmo prepoznati zeleno zavajanje,
• poskrbimo, da ne bo eko samo embalaža, ampak tudi vsebina,
• izberimo naravne izdelke, ki ne vsebujejo škodljivih sestavin.

Ključno je, da ohranimo kritičen odnos in prepoznamo pasti zelenega zavajanja. S premišljeno in kritično izbiro daril, ki temeljijo na dejanskih okoljskih standardih in vrednotah, lahko prav zares ravnamo »zeleno« in vsaj malo prispevamo k ohranjanju planeta.

Viri:

• https://www.ul.com/insights/sins-greenwashing
• www.sinsofgreenwashing.org
• https://www.marketingmagazin.si/aktualno/eko-poslovna-darila-trendi-za-letosnje-leto