Živimo v času povezanosti – digitalne. Vseprisotna tehnologija danes pogosto ni več stvar izbire. Njena orodja nam lajšajo in bogatijo življenje. Ključna je varna in odgovorna uporaba medijsko in digitalno pismenega posameznika. Anonimnost in dostopnost tehnologije pomembno vplivata tudi na ozaveščanje javnosti o margaliziranih temah. Posameznikom, ki se znajdejo v duševni stiski, tehnologija zagotavlja nujno pomoč.
Vir: www.freepik.com
V tokratnem prispevku je naše izhodišče obravnavane teme zastavljeno nekoliko vstran od sicer bralcu MiPi-ja zdaj že dobro poznanega. Splet in še posebej družabna omrežja tokrat niso obravnavana predvsem z vidika njihove problematičnosti, pač pa je naš namen osvetliti njihovo pozitivno plat. Jašemo torej val, ki pušča za sabo enostranske stereotipne predstave o slabih tehnologijah in škodljivih medijskih praksah, ki ne govori več o biti ali ne biti na spletu, pač pa sledi toku nove normalnosti, vseobsegajoče digitalne povezanosti in navezanosti in se peni proti obzorju, kjer se izrisujejo vse pozitivne strani tega digitalnega časa. Naš obvezni pripomoček, da bi se na tej poti varno ognili vsem čerem in drugim nevarnostim, pa predstavlja dobra medijska in digitalna pismenost posameznika.
| ⇒ Nedavno objavljena raziskava angleškega medijskega regulatorja Ofcom opozori na pozitivno vlogo dobre medijske pismenosti pri ohranjanju duševnega zdravja, predvsem pri krepitvi digitalne odpornosti, kot tudi pri posedovanju znanj, kako na spletu poiskati pomoč. |
|
Ključno vodilo je torej spoznanje, da je v današnjem času dobra medijska pismenost posameznika nuja, ključen predpogoj, ki vpliva na to, kako uspešno bo ta tehnologijo koristil sebi v prid. S tem pa tudi vplival na svoje dobro duševno zdravje. Ker so naša življenja neločljivo povezana s spletnim okoljem, se rešitev za našo dobrobit in dobro počutje ne more skrivati v njegovem bojkotu, pač pa pametni (iz)rabi vsega, kar nam tehnologija ponuja. Nenazadnje pa odrivanje novih tehnologij od sebe, ne glede na razlog, naj si bo to iz strahu zaradi nerazumevanja ali slabe izkušnje, pomeni, paradoksalno, ustvarjanje prepada bodisi med mano in mojimi bližnjimi bodisi med mano in neko drugo generacijo, ki jo nove tehnologije navdušujejo. To pa me kot posameznika ne povezuje s sočlovekom, z drugimi pripadniki družbe, pač pa ustvarja nepremostljive prepade.
Ta krasni, nič več novi, a nenehno spreminjajoči se svet
Digitalizacija že dalj časa, še posebej intenzivno pa v zadnjih letih, močno vpliva na življenje vsakega izmed nas. Napovedi tehnološkega razvoja, katerega produkti, kot na primer umetna inteligenca, so že med nami, pa nakazuje smer razvoja družbe, ki se mu posameznik ne bo mogel več izogniti. S pomočjo medijev in digitalnih orodij se informiramo, učimo, zabavamo, povezujemo ter zadovoljujemo najštevilnejše življenjske potrebe, zato imajo izredno velik vpliv na naša življenja. Predvsem pa vsi ti tehnološki pripomočki še nikoli niso bili tako dostopni kot danes, ko jih vsak trenutek nosimo v žepu.
| ⇒ Ali veš, da povprečni prebivalec našega planeta na družabnih omrežjih preživi kar 145 minut na dan! |
|
Stalnost in vseprisotnost digitalnega sveta pa vpliva tudi na naše zdravje, predvsem na zdravje otrok in mladostnikov, ki so se v ta svet rodili in nimajo izkušnje življenja brez vseprisotne tehnologije. Dejstvo je, da digitalni mediji in nove tehnologije ponujajo izjemne možnosti za sodelovanje vsakega izmed nas. Vendar pa lahko ob njihovi nenadzorovani in neodgovorni uporabi ogrozijo, tako naše telesno kot tudi duševno zdravje. Njihova privlačnost, enostavnost in uporabnost nas pred zasloni zadržujejo dlje, poglabljajo našo odvisnost od njih, s tem pa bistveno vplivajo na našo digitalno odpornost in lahko tudi negativno vplivajo na naše zdravje.
Biti online, vpliva na naše duševno zdravje
Nekdaj dobro znana krilatica »grem na splet« že dolgo ni več v modi. Danes smo na spletu. Od jutra do večera smo izpostavljeni novim in novim informacijam, naj si bo to prek klasičnih medijev, ali pa vse pogosteje novih, spletnih platform, to je predvsem družabnih omrežij, kjer z javnostjo delimo tudi velik del svoje zasebnosti. Ta informacijsko-komunikacijska tehnološka invazija pa bistveno vpliva na oblikovanje našega odnosa do sveta, naših stališč, prepričanj in nenazadnje na naše dobro počutje. Medijski in spletni viri nam tako služijo kot vir informacij, vplivajo na naše dojemanje sveta in nas v njem, vplivajo na našo samopodobo, na naš življenjski slog in na naše odnose.
Vir: www.freepik.com
Danes se vedno pogosteje informiramo izključno prek spleta. Predvsem mlajšim generacijam družabna omrežja predstavljajo poglavitni in primarni vir pridobivanja informacij. Izpostavljenost lažnim novicam, zavajajočemu in ciljanemu oglaševanju ter drugim problematičnim praksam je zato izredno velika. Pri prepoznavanju zanesljivih virov informacij je pomembno razlikovati med realnostjo in njeno medijsko prezentacijo, med dejstvi in fikcijo. Slednji danes kaj hitro podležemo, tudi ko imamo opraviti s primerjavo naše podobe z idealnimi podobami spletnih zvezdnikov in vplivnežev. Primerjavi so še posebej izpostavljeni mladi, kar neredko vodi tudi do resnejših duševnih motenj, kot so depresija, anksioznost in motnje hranjenja. Številne raziskave opozarjajo na negativne vplive vseprisotnosti in naraščajoče odvisnosti od tehnoloških naprav na duševno zdravje mladostnikov in odraslih. Pretirana odvisnost in problematična raba naprav se tudi med splošno populacijo odraža v trendu naraščanja anksioznih motenj in depresivnih stanj.
| ⇒ Slovenska vlada je leto 2023 razglasila za leto duševnega zdravja. |
|
Kljub potencialno škodljivim posledicam pa so mediji in nove tehnologije nedvomno lahko izjemno koristni pri krepitvi moči in spodbujanju rasti demokratične družbe. Mediji odpirajo nešteto možnosti in pomembno podpirajo način današnjega življenja, a le, če jih vsi uporabljamo vestno in odgovorno. Številne raziskave in dogodki, povezani z uporabo tehnologije ali celo kot posledica njihove uporabe v zadnjih letih, nam tako pomagajo prepoznati potrebo in vlogo medijske pismenosti. Nujnost preverjanja vira in namena vsake informacije, ki jo pridobimo prek medijev in spleta, ter kritično razumevanje sporočil, je tako zgolj en, a ključen predpogoj, da bi lahko pravilno vrednotili videno in sprejemali pravilne odločitve. Sposobnost razlikovanja med kakovostnimi vsebinami na družabnih omrežjih in tistimi, ki zavoljo prikritih namenov škodujejo svojim uporabnikom, je lahko razlika med pozitivno ali negativno izkušnjo družabnih medijev. Ta pa lahko bistveno vpliva na kakovost duševnega zdravja prav vsakega izmed nas.
Vloga medijske pismenosti pri zmanjševanju negativnega vpliva spletnega okolja na duševno zdravje
Medijska pismenost še nikoli ni bila tako pomembna, kot je danes. Gre za ključno spretnost za vse državljane, ne glede na starost, saj jim omogoča, da sodelujejo v bolj odprti in informirani demokratični razpravi. Medijska pismenost pomeni sposobnost razumevanja informacij, ki so nam predstavljene, in ustreznega odzivanja nanje. Zavestno se moramo potruditi, da bi razumeli, kako se ustvarjajo in uporabljajo vse oblike medijev. Da bi na ta način lahko ohranili nadzor nad našim spletnim življenjem in dobili boj z algoritmi tehnoloških velikanov ter s tem zaščitili lastno dobro počutje. Tega nenazadnje ne gre v roke zaupati izključno ponudnikom spletnih platform oziroma nacionalnim regulativam.
Vir: www.freepik.com
Pri tem so nam v pomoč orodja medijske pismenosti, ki nam omogočajo kritično razmišljanje, da znamo spletne vsebine in medije uporabljati in soustvarjati na kritičen, etičen in učinkovit način.
|
⇒ Orodja medijske pismenosti:
⇒ Analiza in ocena medijske vsebine – preverite ustreznost, točnost, pristranskost in zanesljivost vsebine, s čimer lahko ugotovite namen vsebine in morebiten vpliv, ki bi ga lahko imel medij. Pomagate si lahko z vprašanji: Kakšen je namen vsebine?; Komu je vsebina namenjena?; Kako bi si vsebino lahko razlagala različna občinstva?; Ali je vir informacij zanesljiv?; Ali so bile kakšne informacije izpuščene?
⇒ Kreiranje vsebine – sami ustvarjajte kakovostne vsebine, ki bogatijo spletno okolje.
|
|
Takšno vrednotenje medijskih vsebin pomeni, da znamo prejete informacije postaviti v kontekst in jih pravilno interpretirati in se nanje odzivati. Pri tem ne podležemo številnim negativnim učinkom medijskih vsebin, kot tudi ne sodelujemo pri njihovem razširjanju. Vse to pa bistveno vpliva na naše siceršnje počutje, tudi na dobro duševno stanje. Medijsko opismenjevanje je nikoli dokončan proces, to pomeni, da se vseskozi učimo in pridobivamo nova znanja o vedno novih in spreminjajočih se tehnologijah, da bi pravilno razumeli ter vrednotili medijska sporočila in informacije ter sodelovali v komunikacijskih procesih.
|
⇒ V zadnjem obdobju se pojavljajo številna poimenovanja za kompetence medijske pismenosti, ki v javnosti po nepotrebnem povzročajo nekaj zmede. V nadaljevanju navajamo nekatere definicije, vendar pa je za potrebe tega prispevka in razumevanja njegovega bralca ključno zavedanje, da je vsem definicijam v osnovi skupno posedovanje znanj in veščin, da bi lahko posameznik medije in informacijsko tehnologijo uporabljal ter soustvarjal odgovorno in varno, kritično in premišljeno.
Medijska pismenost – Sposobnost dostopanja do medijev, razumevanja in kritične ocene različnih vidikov in okoliščin medijev ter ustvarjanja sporočil v različnih okoliščinah.
Medijska in informacijska pismenost – Sposobnost razumevanja informacij za javno dobro, sposobnost kritične uporabe informacij, medijev in digitalnih komunikacij za sodelovanje pri ciljih trajnostnega razvoja ter sposobnost pridobiti in izkoristiti vse koristi temeljnih človekovih pravic.
Digitalna pismenost – Sposobnost varnega in ustreznega dostopanja do informacij ter njihovega upravljanja, razumevanja, vključevanja, sporočanja, ocenjevanja, ustvarjanja in razširjanja z uporabo digitalnih tehnologij. Vključuje kompetence, znane kot informacijska pismenost, medijska pismenost, računalniška pismenost in pismenost na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Digitalna pismenost vključuje razsežnost dejavnega in državljanskega udejstvovanja v digitalnem svetu ter spodbuja aktivno državljanstvo.
|
|
Spletno okolje tudi kot roka pomoči posamezniku v stiski in rušitelj stereotipov o duševnih motnjah
Danes lahko posameznik na spletu najde veliko koristnih vsebin, ki osmišljajo njegovo življenje in kot take vplivajo tudi na njegovo dobro počutje in duševno zdravje. Izkoriščanje novih tehnologij, kot je recimo tudi umetna inteligenca, bo v prihodnosti še obogatilo naša življenja. A le če smo dobro opremljeni, da imamo koristi od tega. Medijska pismenost se zato kaže kot bistvena sposobnost življenja v današnjem svetu. Ustrezna uporaba spleta nam je lahko v pomoč tudi, ko se sami znajdemo v duševni stiski. Digitalno okolje nam takrat lahko ponudi tisoč in eno priložnost za pomoč in podporo. Splet je okolje, ki hkrati omogoča anonimno in aktivno delovanje posameznikov, kar omogoča participacijo tudi tistega dela javnosti, ki sicer pomoči ne bi poiskala. V takšnih spletnih skupinah pa posamezniki najdejo kompetentne in njihovim izkušnjam relevantne sogovornike ter tako kot pomembno spoznajo, da v določeni življenjski stiski niso sami.
Nove tehnologije odpirajo tudi možnosti za izvajanje in umeščanje preventivnih, ozaveščevalnih in izobraževalnih intervencij s področja duševnega zdravja na splet, s čimer se te teme pomembno približajo končnim uporabnikom. Sočasno z razvojem spletnih komunikacijskih tehnologij in platform, tudi z njimi povezanih novih duševnih motenj, narašča zanimanje za njihovo obravnavo in nove oblike pomoči, ki s pomočjo novih tehnologij zmanjšujejo družbeno stigmo in spodbujajo k iskanju ustrezne pomoči v stiskah.
Družabna omrežja so zaradi svoje interaktivne in anonimne narave spodbudila tudi samo komunikacijo, ki javnost ozavešča o pomembnosti duševnega zdravja in deljenju izkušenj ljudi, ki se ali so se soočali z duševno boleznijo. Številne raziskave kažejo, da ozaveščanje javnosti o tej temi vodi k zmanjševanju diskriminacije in stereotipizacije ljudi z duševnimi motnjami.
|
Kje poiskati pomoč?
Če te zanima več o programih, ki nudijo pomoč posameznikom, ki se znajdejo v stiski, ali bi se o svojih težavah, tako tistih iz digitalnega sveta kot tudi sveta okoli sebe, želel s kom pogovoriti, lahko pobrskaš med naslednjimi programi:
⇒ OMRA – program je v splošnem namenjen vsem, še posebej pa ranljivejšim skupinam, kot so na primer otroci, mladostniki, starejši, osebe s težavami v duševnem zdravju in njihovi svojci, manjšinskim skupinam in drugim skupinam z roba družbe. Program uporablja tudi spletna tehnološka orodja, kot so spletne strani, e-učilnice, spletno svetovanje, zagotavljanje nujne pomoči prek spleta, delitev vsebin na družabnih omrežjih z namenom ozaveščanja javnosti.
⇒ MIRA – nacionalni program za duševno zdravje upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tu lahko najdeš številne koristne informacije o obravnavanih področjih duševnega zdravja in pristopih soočanja s stiskami.
⇒ #tosemjaz – program za duševno zdravje mladih je bil vzpostavljen leta 2001 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Usmerjen je v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih, v razvijanje veščin ter kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem in delujejo kot zaščita v kriznih situacijah. Delovni pristopi temeljijo na preventivnem delu v šolah, kot tudi spletnem svetovanju.
⇒ TOM – telefon (116 111), klepetalnica in e-pošta za otroke in mladostnike, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. Usposobljenim svetovalcem lahko zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije.
⇒ LOGOUT – center pomoči posameznikom in njihovim družinam pri stiskah, ki so posledica uporabe spleta in digitalnih tehnologij. Program obsega tako individualno obliko pomoči kot skupinska svetovanja.
⇒< Zaupni telefon Samarijan (116 123) – nudijo pomoč mladim in starejšim v različnih stiskah.
⇒ Kako se počutiš? in P-ODPORNI mladi – Unicefovi programi in kampanje za pomoč posameznikom v stiski. Na njihovih straneh lahko najdeš še več skupin in organizacij, ki nudijo pomoč v stiski.
|
|
Uporabljeni viri: