Število ljudi v Sloveniji in po vsem svetu, ki objavljajo na družbenih omrežjih, je enormno. In kot smo objavili pretekli teden, se bo le še povečevalo. Koliko časa ostajajo in se ravnajo po objavah na omrežjih ter primerjajo s podobami, ki jih vidijo, tudi vemo in na portalu MiPi pa smo o tem velikokrat pisali. Zlasti o tem, kakšne so lahko pasti objav, obdelav fotografij, in kakšne posledice puščajo na mladih ljudeh. Tudi to smo razložili, kako delujejo algoritmi, da »pravi oglasi« nagovarjajo z določenim izdelkom prave ljudi na njihovih uporabniških računih. In ker je potek razvoja na omrežjih in digitalnih novostih precej »enosmerna vozovnica«, lahko pričakujemo, da bodo uporaba, novosti in s tem povezano ciljno oglaševanje, šli le še v večje dimenzije in razsežnosti. Kakšne, kaj se obeta? To opisujemo tokrat, oziramo nekaj glavnih globalnih trendov in napovedi dogajanja na družbenih omrežjih v prihodnjih mesecih in letih:
1. Priljubljenost TikToka narašča z generacijo Z, čedalje več je širjenja kratkih video vsebin
Prvi večji globalni trend je naraščanje priljubljenosti Tik Toka in pa naraščanje video objav. Trenutno so najbolj priljubljena družbena omrežja po vsem svetu po podatkih iz začetka letošnjega leta po številu mesečnih AKTIVNIH uporabnikov še razvrščena tako: Kraljuje Facebook, po številu uporabnikov mu sledi Youtube, dve milijardi ljudi pa očitno uporablja WhatsApp in Instagram.
Vir: statista
Facebook tako ostaja najbolj uporabljana platforma družbenih medijev na svetu, s skoraj 3 milijardami uporabnikov po vsem svetu. A strokovnjaki, ki platforme preučujejo in spremljajo, napovedujejo, da bo do leta 2026 le še 23,3 milijona uporabnikov Facebooka mlajših od 25 let. Odstotek uporabnikov Facebooka, mlajših od 25 let naj bi že letos padel pod 15 %. To pomeni, da se uporabniki Facebooka starajo. Povsem drugače je pri napovedih za TikToku, Že letos naj bi 44 % uporabnikov te platforme bilo mlajših od 25 let. Skupno ima trenutno več kot milijardo uporabnikov. Facebook in Instagram sta potrebovala skoraj desetletje, da sta dobila tolikšno bazo uporabnikov, kot jo imata zdaj in zdi se, da je TikTok, ki je zaživel leta 2016, res vedel, kako delati z navodili za rast družbenih medijev. To pomeni naslednje: ob tako hitro rastočem mladem občinstvu priteka denar za trženje v TikTok s hitrostjo, kot še nikoli prej.
Istočasno to prinaša značilnosti in specifike komunikacije te generacije: manj teksta, več slik. Glede na trende v ZDA in v Aziji bo že letos 82 % spletnih vsebin, torej krepka večina, sestavljenih iz video posnetkov. YouTube je že leta 2020 denimo vpeljal novo funkcijo, YouTube Shorts, kot konkurenta TikToku in funkciji Instagram Reels.
Nove platforme, ki nastajajo, v precejšnji meri bazirajo prav na zvočnih možnostih, z vedno novimi pa sledijo dosedanji velikani družbenih medijev. Meta, lastnica Facebooka in Instagrama, denimo gradi nova orodja za ustvarjanje zvoka, ki uporabnikom omogočajo ustvarjanje kratkih zvočnih posnetkov, v ZDA pa je že od lani možna uporaba funkcije Live Audio Rooms, gre za Facebook Live, ki omogoča pogovor v živo prek video klica na profilu, strani ali skupini.
2. Krizno upravljanje družbenih medijev postane nujno, blagovne znamke uporabljajo družbena omrežja za podporo nestrpnim strankam
Ena od velikih značilnosti ere družbenih omrežij in selitve prodaje ter komuniciranja podjetij s svojimi strankami na omrežja je ta, da je tudi priprava na morebitno krizno upravljanje družbenih medijev postalo nuja, saj so današnji potrošniki nepotrpežljivi. Želijo takojšen odgovor na svoje vprašanje v zvezi s storitvami ali nakupom.
Da bo tudi na omrežjih na vprašanja, kritike ali izbruh afere potrebno reagirati, pričakuje več kot 95 % podjetij v ZDA, vendar je imelo še med epidemijo le okoli 40 % vodij podjetij pripravljen »zelo ustrezen« krizni načrt. Potrošniške raziskave kažejo, da 34 % potrošnikov pričakuje, da se v podjetjih na krizo na družbenih medijih odzovejo v vsega 30 minutah. Pol ure je torej časa za sestanek, posvet, pripravo ustrezen vsebine in odziva.
Takšna pričakovanja niso le do mednarodnih in velikih blagovnih znamk. Kratek pričakovan reakcijski čas za odgovor na pritožbo ali kritiko strank na spletnih omrežjih se širi tudi na druga področja, v upravo, zdravstvo, v manjša podjetja. Kratek čas za reakcijo pričakujejo potrošniki tudi izven delovnega časa, če odgovora ni, se odzivi razplamtijo in razširijo po omrežju brez ustreznega odziva, škoda, ki jo lahko ob tem nastane je v ponedeljek zjutraj običajno veliko težji oreh.
Tovrstno prakso naglih odgovorov dokazujejo tudi objave trgovcev, prisotnih na slovenskem trgu. In to pričakovanje se vse bolj seli tudi na druga področja, tudi v državno upravo. Izvzeta ni niti Finančna uprava Republike Slovenije, ki se prav tako odziva na pritožbe ali vprašanja »strank«, v tem primeru plačnikov davkov v izogib temu, da se brez pravočasnega odgovora ali pojasnila ne razplamti »krizna situacija«, ki jo bo kasneje težje pogasiti.
3. Družbeni mediji postanejo kralj oglaševalskega sveta in se pojavljajo kot nakupovalna platforma
Denar, oglasi in nakupovalne košarice so se preselile na omrežja. Leta 2021 je bilo za digitalne oglase porabljenih več kot 479 milijard EUR. Strokovnjaki pravijo, da bi lahko ta številka leta 2026 dosegla 805 milijard. Koliko je to denarja? To je toliko, kot Slovenija zbere v proračun v skupno 60 letih, če upoštevamo letošnji proračun Slovenije, ko naj bi država z davki zbrala 13,4 milijarde evrov. Bolj kot številke, je najbrž zgovorno to, da vse kaže, da oglasi v družbenih omrežjih prvič v zgodovini presegajo količino oglaševanja, namenjenega televiziji.
Oglaševanje in način prodaje je na omrežjih tudi drugačen. Štejeta zaupanje in pristnost. Prebivalci želijo koristne informacije, ki jih lahko uporabijo v svojem življenju. Želijo tudi čustveno povezavo z blagovno znamko. Želijo vedeti, da je blagovna znamka človeška, priljudna, dostopna in deli njihove vrednote. In ko se je nakupovanje med epidemijo preselilo na splet, so platforme družbenih medijev postale vse bolj priljubljena nakupovalna točka.
Omrežja zato prilagajajo svoje funkcije tako, da uporabnikom olajšajo nakup. Na primer, Instagram uvaja Instagram Checkout, ki uporabnikom omogoča nakupovanje na platformi, ne da bi morali iti na spletno mesto tretje osebe. Na vidnem mestu ostajajo tudi vplivneži, ki jim ob rasti števila uporabnikov omrežij prav tako napovedujejo porast vpliva in zaslužka.
4. Umetna inteligenca bo pomagala okrepiti trženje v družabnih medijih, ChatGPT bo pomagal ustvariti vsebino
Z vsemi napredki umetne inteligence bo ta še dalje imela izreden vpliv v družbenih medijih. Največji vpliv na trende družbenih medijev naj bi letos imel bo imel ChatGPT. Od prošnje ChatGPT, da sestavi objavo v družabnem omrežju, do tega, da sproti oblikuje oglas.
Po lansiranju decembra lani je ChatGPT, računalniški program, ki uporablja umetno inteligenco za ustvarjanje besedila, zagnalo pa ga je raziskovalno podjetje OpenAI, namreč samo v petih dneh dosegel 1 milijon uporabnikov. O tem, kaj ponuja in kje so možne pasti, smo nedavno na MiPi-ju že razložili. Napovedi so, da bodo za trženje vsebin tržniki dodobra izkoristili AI platforme.
5. Družbeni mediji ne postajajo, pač pa so del vsakdanjega življenja.
Družbeni mediji so tu, del naših življenj. In našteli smo le nekaj trendov, ki se v tem spletnem družbena omrežja kažejo ta hip. Ker se nenehoma pojavljajo nova omrežja in so posledica naglega tehnološkega razvijanja, se bodo trendi gotovo spreminjali in se sčasoma kazali drugi. Dejstvo je tudi, da nove funkcije, kot so kratke vsebine, kratki videoposnetki in AI, zagotavljajo, da uporabniki vsak dan dlje časa ostanejo pritrjeni na te platforme družbenih medijev na telefonu, tablici ali računalniku. In ustvarjajo le še več prihodka.
Komu gre prihodek in kateri posamezniki in države stojijo za velikani družbenih omrežjih in zakaj je TikTok v Evropi in v ZDA nezaželen, boste lahko prebrali naslednji teden.