Od 17. februarja letos velja Akt o digitalnih storitvah. Po celotni EU gre zdaj za zaščito ljudi pri uporabi spleta in omrežij zares. Akt velja za vse storitve, kot so ponudniki internetnih storitev, storitve v oblaku, sporočila, tržnice ali družbena omrežja. Najobsežnejša pravila iz Akta o digitalnih storitvah se osredotočajo na zelo velike spletne platforme, ki imajo velik družbeni in gospodarski vpliv ter vsaj 45 milijonov uporabnikov v EU, to je 10 % prebivalstva. Glavni namen Akta o digitalnih storitvah je bolje zaščititi uporabnike in temeljne pravice na spletu, vzpostaviti močan okvir preglednosti in odgovornosti za spletne platforme ter enoten okvir po vsej EU.

Evropska komisija je že 25. aprila 2023 po merilih iz Akta o digitalnih storitvah (DSA)  določila zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE): Te so med drugimi: AliExpress, Amazon Store, Booking.com, Facebook, Google Search, Google Play, Google Maps, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, YouTube in drugi.

17 zelo velikim spletnim platformam in iskalnikom, je v začetku letošnjega leta Evropska komisija poslala nove zahteve. Tako so morale zagotoviti več informacij o ukrepih, ki so jih doslej sprejeli za izpolnitev obveznosti, upravičenim raziskovalcem morajo brez odlašanja omogočiti dostop do podatkov, ki so javno dostopni na njihovem spletnem vmesniku. Dostop raziskovalcev do podatkov je ključnega pomena za zagotavljanje odgovornosti in javnega nadzora nad politikami spletnih platform in močno prispeva k ciljem Akta o digitalnih storitvah, kar je zlasti pomembno zaradi prihodnjih dogodkov, kot so volitve na nacionalni ravni in ravni EU, ter za stalno spremljanje prisotnosti nezakonitih vsebin in blaga na spletnih platformah, ob tem pojasnjujejo pri Evropski komisiji.

To je nekaj osnovnih korakov v nizu vseh, ki so se na ravni EU odvile v zvezi z uresničevanjem te politike varnejšega interneta. Preden pogledamo, kako se ukrepi kažejo v praksi, poglejmo, kako je Akt nastal in kaj prinaša.

Avgusta 2023 je začela veljati prva faza novih digitalnih pravil iz akta. Evropski parlament in Svet EU sta, spomnimo, 23. aprila 2022, dosegla politični dogovor o aktu, veljati je začel 16. novembra 2022, potem ko je bil 27. oktobra 2022 objavljen v Uradnem listu EU. Glavni namen Akta o uvesti ukrepe za  pravičnejše in varnejše spletno okolje.

Kaj to prinaša državljanom in državljankam?

Spletne platforme imajo vse pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju Evropejcev in Evropejk. Da bi državljani varno komunicirali, nakupovali prek spleta in da bi zagotavljali temeljne pravice, imajo pravila iz tega evropskega akta naslednje cilje:

• Boljše storitve za potrošnike

Spletne tržnice bodo morale identificirati svoje poslovne uporabnike in pojasniti, kdo prodaja proizvod ali ponuja storitev. To bo pomagalo izslediti nepoštene trgovce in zaščitilo spletne nakupovalce pred nezakonitimi proizvodi, kot so ponarejeni in nevarni proizvodi. Ko spletne tržnice ugotovijo nezakonitost takih proizvodov ali storitev, bodo morale potrošnike, ki so kupili proizvod ali storitev, obvestiti o:

- nezakonitosti,

- identiteti trgovca in

- vseh ustreznih pravnih sredstvih.

Prav tako morajo naključno preverjati dokumentacijo proizvodov, ki se prodajajo na njihovi platformi. O tem, kaj tako urejanje digitalnega okolja pomeni in kaj prebivalcem prinaša, nazorno prikazuje video Evropske komisije:

• Nove pravice za uporabnike

Uporabniki bodo lahko prijavili nezakonite vsebine, vključno s proizvodi, ter izpodbijali odločitve spletnih platform, kadar so odstranjene njihove vsebine. Platforme jih morajo namreč obvestiti o vseh sprejetih odločitvah, o razlogih za sprejetje teh odločitev ter jim zagotoviti mehanizem za izpodbijanje odločitve.

• Večja preglednost pri oglaševanju

Uporabniki bodo prejeli tudi več informacij o oglasih, ki jih vidijo na spletnih platformah, na primer, če in zakaj se oglas nanaša posebej nanje. Platforme ne bodo več predstavljale vedenjsko usmerjenih oglasov za mladoletnike in svojim uporabnikom ne bodo več predstavljale oglasov na podlagi profiliranja, ki temelji na posebnih kategorijah osebnih podatkov, kot so njihova etnična pripadnost, politična prepričanja ali spolna usmerjenost.

• Več odgovornosti za zelo velike platforme in jasnejša odgovornost

Uvedena so posebna pravila za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ki dosežejo več kot 45 milijonov uporabnikov, glede na njihov sistemski učinek pri olajševanju javne razprave, gospodarskih transakcij ter razširjanja informacij, mnenj in zamisli. Uporabniki bodo njihove dejavnosti preverili s poročili neodvisnih revizorjev in preverjenih raziskovalcev, prav tako bodo lahko od ponudnikov posredniških storitev zahtevali odškodnino za kakršno koli škodo ali izgubo, ki so jo utrpeli zaradi tega, ker je tak ponudnik kršil Akt o digitalnih storitvah.

Akt tako določa boj proti nezakonitimi vsebinam, določa ukrepe za umik ali spodbujanje umika nezakonitih vsebin ob polnem spoštovanju svobode izražanja, ščiti ljudi pred nevarnim ali ponarejenim blagom. To akt predvideva na način:

• Spletne platforme bodo morajo imeti vzpostavljene obvezne postopke za odstranjevanje nezakonitega blaga.
• Spletne tržnice bodo morale izslediti svoje trgovce. To bo zagotovilo varno, pregledno in zaupanja vredno okolje za potrošnike ter trgovce, ki zlorabljajo platforme, odvrnilo od prodaje nevarnega ali ponarejenega blaga.
• Spletne platforme bodo morale organizirati svoje spletne vmesnike, tako da bodo trgovcem omogočile izpolnjevanje njihovih obveznosti do potrošnikov.
• Uvaja sistem zaupanja vrednih prijaviteljev, na primer za lastnike blagovnih znamk, ki se borijo proti ponarejenemu blagu, za hitrejše in lažje prijavljanje ter odstranitev ponarejenega blaga.
• Javni organi bodo imeli na voljo orodja za neposredno odreditev odstranitve nevarnih proizvodov.
• Tudi tržnice, kot je v Sloveniji denimo Bolha, si bodo morale prizadevati za naključno preverjanje, ali so bili proizvodi ali storitve opredeljeni kot nezakoniti v kateri koli uradni podatkovni zbirki in ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi.

Še posebej se je EU odločila zaščititi mladostnike

Spletno ustrahovanje in spletno nasilje predstavljata vse večjo težavo za otroke, pa tudi odrasle. Akt  uvaja večjo zaščito za ljudi, ki so žrtve spletnega nadlegovanja in ustrahovanja. To vključuje možnost, da lahko uporabnik hitro označi zasebne slike brez privolitve in druge neprimerne, nezakonite vsebine, namenjene izmenjavi. Pristop ukrepov v aktu je Evropska komisija demonstrirala v naslednjem posnetku:

Ponudniki spletnih platform, ki so dostopne mladoletnikom, ne smejo ciljno oglaševati na podlagi profiliranja z uporabo osebnih podatkov uporabnikov njihovih storitev, kadar lahko z razumno gotovostjo ugotovijo, da je prejemnik storitve mladoleten. Zelo velike spletne platforme bodo morale vzdrževati zbirke oglasov in zagotavljati dostop do njih, kar bo raziskovalcem, civilni družbi in organom omogočilo, da preučijo, kako so bili oglasi prikazani in kako so bili ciljno usmerjeni. Poleg tega bodo morale oceniti, ali in kako se njihovi oglaševalski sistemi manipulirajo ali kako ti drugače prispevajo k družbenim tveganjem, ter sprejeti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj.

Prepovedani so temni vzorci. Kaj ti so in kako lahko vplivajo na uporabnike, smo tudi na portalu MiPi večkrat pisali. Ponudniki spletnih platform ne bodo smeli zasnovati, organizirati ali upravljati svojih spletnih vmesnikov na način, ki zavaja, manipulira ali kako drugače bistveno izkrivlja ali ovira zmožnost uporabnikov, da sprejemajo svobodne in informirane odločitve.

Vse spletne platforme, ne le zelo velike, razen najmanjših, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb ter katerih letni promet ne presega 10 milijonov €, morajo vzpostaviti mehanizme za pritožbe in pravno varstvo ter mehanizme za izvensodno reševanje sporov, sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji, sprejemati ukrepe proti nepoštenim prijavam, obravnavati pritožbe, preverjati verodostojnost tretjih dobaviteljev in zagotoviti preglednost uporabniku namenjenega spletnega oglaševanja.

Kdo nadzira izvajanje akta? Kdo so zaupanja vredni prijavitelji?

Države članice so morale do 17. februarja letos že določiti pristojne organe, to je koordinatorje za digitalne storitve, za nadzor skladnosti storitev na njihovem ozemlju z novimi pravili, in sodelovati v mehanizmu sodelovanja EU iz predlaganega Akta o digitalnih storitvah. Koordinator digitalnih storitev je neodvisen organ, odgovoren za nadzor posredniških storitev s sedežem v njihovi državi članici, in/ali usklajevanje s specializiranimi sektorskimi organi.

Predlog zakona o izvajanju tega evropskega akta v slovenskem pravnem redu podeljuje nalogo koordinatorja digitalnih storitev Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS. Predvideno je, da bo agencija koordinirala digitalne storitve in nadzirala spoštovanje izvajanja akta pri ponudnikih ter podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev. To bodo tisti subjekti, organizacije ali podjetja, ki bodo opozarjali na nezakonite prakse na spletu. Zakon o izvajanju Uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev v Sloveniji še ni sprejet, zato Slovenija koordinatorja digitalnih vsebin formalno še ni vzpostavila.

Nadzor nad pravili si namreč delijo Evropska Komisija, v prvi vrsti odgovorna za velike spletne platforme in iskalnike, ter države članice, odgovorne za vse manjše platforme in iskalnike. Koordinatorji digitalnih storitev bodo sodelovali v neodvisni svetovalni skupini, imenovani Evropski odbor za digitalne storitve, ki lahko nudi podporo z analizami, poročili in priporočili ter usklajuje novo orodje skupnih preiskav s strani koordinatorjev digitalnih storitev. Nadzorno vlogo ob tem krepi Evropski center za algoritemsko preglednost. Center bo k nadzorni in izvršilni vlogi Evropske komisije prispeval tehnično in strokovno znanje. Vzpostavljen je bil aprila 2023.

Kje so učinki pravil že vidni?

Več naštetega je že vidno v praksi. Spletne platforme so že začele spreminjati svoje sisteme in vmesnike v skladu z Aktom o digitalnih storitvah, da bi zagotovile varnejšo spletno izkušnjo za vse.

Čeravno jih bolj opazijo tisti z najostrejšimi očmi, so nekatere spremembe v spletnem okolju, kot je nova funkcija X za prijavo nezakonitih vsebin. Ta funkcija je na voljo, če kliknete na tri majhne pike v zgornjem desnem kotu vsake objave. Tukaj lahko najdete povezavo do prijave nezakonitih vsebin v EU, kot prikazuje tudi slika.

Pinterest, Facebook, Instagram in TikTok so uvedli nove načine za prijavo nezakonitih vsebin na svojih platformah.

Spletne platforme so digitalni prostor, kjer se izražamo, predstavljamo svoje delo in smo v stiku s prijatelji ali strankami. Z Aktom o digitalnih storitvah morajo ponudniki posredniških storitev, vključno s spletnimi platformami, svojim uporabnikom sporočiti, zakaj so odstranili svojo vsebino ali zakaj je bil dostop do računa omejen. Ponudniki storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami, morajo pojasniti svoje odločitve o spreminjanju oziroma moderiranju vsebin. Akt o digitalnih storitvah uporabnikom omogoča, kot že omenjeno, da take odločitve izpodbijajo z mehanizmom za izvensodno reševanje sporov.

Tudi spletne platforme, kot sta Facebook in Instagram, zdaj podajajo več informacij o poseganju v  vsebine. Evropska komisija je za zagotovitev preglednosti in omogočanje nadzora nad odločitvami ponudnikov spletnih platform o moderiranju vsebin, kot to zahteva Akt o digitalnih storitvah, vzpostavila podatkovno zbirko o preglednosti Akta o digitalnih storitvah. Ta javnosti omogoča dostop do vseh izjav o razlogih, ki jih predložijo ponudniki spletnih platform za odločitev o posegu v vsebine.

Akt o digitalnih storitvah zavezuje ponudnike spletnih platform, da zagotovijo večjo preglednost in nadzor nad tem, kar vidimo v naših virih. To bi nam moralo omogočiti, da ugotovimo, na kakšni podlagi spletne platforme razvrščajo vsebine v naših virih, ter se tako lahko odločimo, ali želimo zavrniti personalizirana priporočila, saj morajo velike spletne platforme ponuditi možnost, da izklopimo personalizirane vsebine. Podobne obveznosti veljajo za oglase: poleg dodatne preglednosti in nadzora nad tem, zakaj v našem viru vidimo določen oglas, morajo spletne platforme oglase označiti. TikTok, Facebook in Instagram so omogočili izklop personaliziranih oglasov.

Akt o digitalnih storitvah, kot že opisano, prepoveduje ciljno oglaševanje mladoletnikom na spletnih platformah. Te so uvedle prilagoditve, denimo, TikTok in YouTube, poleg tega, da prepovedujeta ciljno usmerjene oglase za mladoletnike, samodejno nastavita profile mladoletnikov na zasebno, kar pomeni, da si lahko videoposnetke, ki jih naložijo, ogledajo le osebe, ki jih odobrijo.

To so le nekatere spremembe, ki jih uporabniki lahko opazimo v vsakodnevnih digitalnih interakcijah, ko gre za večje spletne platforme in iskalnike, ki so bili tudi prvi pod lupo EU v seriji ukrepov za varnejše spletno okolje.