Sodobni človek do novic, pa tudi do drugih vsebin, dostopa prek pestre množice virov, medijev in storitev, temu pa vse bolj poskušajo slediti tudi evropski predpisi in regulacija, ki se s klasičnih medijev širi na spletne platforme. Evropska unija (EU) je v zadnjem obdobju sprejela vrsto predpisov, zavezujočih v državah članicah, za ureditev tega vse bolj razvejanega medijskega sveta. V prid širitvi pravil na spletne platforme pa govorijo tudi podatki Eurobarometra o medijskih navadah in spremljanju novic med državljani EU in druge raziskave.
Vir: Pexels
Slovenci smo po deležu spremljanja novic in aktualnih dogodkov na družbenih omrežjih nad povprečjem EU
Podatki Eurobarometra med drugim kažejo, da je, čeprav je televizija v EU še vedno najpogosteje uporabljan medij za spremljanje novic, leta 2023 v primerjavi z 2022 delež anketirancev, ki so kot sredstvo dostopa do novic navedli družbena omrežja, povečal za 11 %. Med mladimi seveda prednjačijo družbena omrežja, pa tudi platforme za deljenje videov (npr. YouTube). Slovenci smo po deležu spremljanja novic in aktualnih dogodkov na družbenih omrežjih z 42 % nad povprečjem EU (37 %). Delež Slovencev, ki navaja, da ima med vsebinami, ki jih nudijo vplivneži ali ustvarjalci vsebin, najraje komentiranje aktualnih dogodkov (npr. o družbi, politiki, gospodarstvu itd.) je enak, kot znaša ta delež v povprečju v EU (38 %).
Zanimive so tudi ugotovitve raziskave Digital News Report, ki jo izvaja Reuters Institute. Njihov vzorec je sicer globalen, med v raziskavo vključenimi državami pa ni Slovenije, zato so podatki nekoliko drugačni od Eurobarometrovih. Nekatere ključne ugotovitve raziskave iz leta 2024 osvetljujejo premike pri spremljanju novic. Uporaba novic na spletnih platformah se je razdrobila – medtem ko sta bili pred desetletjem omrežji, ki sta dosegli vsaj 10 % anketirancev, samo dve (Facebook in YouTube), je takih zdaj šest. Med njimi poleg Facebooka, ki sicer še vedno prednjači, vendar pa delež anketirancev, ki ga spremlja, iz leta v leto pada, najdemo tudi YouTube, WhatsApp, TikTok in X.
Vse pomembnejši so videi
Po podatkih Digital News Report video postaja vedno pomembnejši vir spletnih novic, zlasti pri mlajših skupinah. Do kratkih videoposnetkov z novicami vsak teden dostopa 66 % anketirancev, daljši formati pa pritegnejo približno polovico anketirancev (51 %). Glavno mesto uporabe video novic so spletne platforme (72 %) in ne spletna mesta izdajateljev (22 %), kar med drugim povečuje težave slednjih pri monetizaciji vsebin. Večina anketirancev še naprej navaja platforme, vključno z družbenimi omrežji, iskalniki ali agregatorji vsebin, kot glavni dostop do spletnih novic. Ljudje se tudi vse bolj osredotočajo na komentatorje, vplivneže in mlade ustvarjalce novic, in sicer predvsem na YouTubu in TikToku; na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in X, pa imajo tradicionalne novičarske znamke in novinarji še vedno dokaj pomembno vlogo.
Zaskrbljenost glede tega, kaj je na internetu resnično in kaj lažno, ko gre za spletne novice, se je v zadnjem letu povečala za 3 %, pri čemer je zaskrbljenost izrazilo 59 % anketirancev. Skrbi glede tega, kako razlikovati med zaupanja vredno in nezanesljivo vsebino na spletnih platformah, so največje za TikTok in X. Obe platformi sta denimo širili dezinformacije ali zarote o zgodbah, kot sta vojna v Gazi in zdravje valižanske princese, pa tudi globoko ponarejene slike in videoposnetke.
Zaskrbljenost, povezano s spletnimi storitvami, kažejo tudi podatki nedavno objavljene Eurobarometrove raziskave »Digitalno desetletje«. Prebivalci EU so kot področja, povezana z digitalnimi tehnologijami, ki so imela največji vpliv na njihova osebna življenja, poleg zlorabe osebnih podatkov, ki zasedajo prvo mesto (v EU je ta odgovor navedlo 46 %, v Sloveniji pa 47 % anketirancev), izpostavili tudi nekatera področja, ki so pomembno povezana z medijsko regulacijo in medijskim opismenjevanjem. Drugo mesto so tako zasedle lažne novice in dezinformacije (EU 45 %, Slovenija 44 %), tretje mesto nezadostna zaščita mladoletnikov (33 % v EU in Sloveniji), peto in šesto mesto pa zasedata sovražni govor (EU 22 %, Slovenija 28 %) in neprimerno oglaševanje (EU 18 %, Slovenija 25 %).
In kaj vse to pomeni za regulacijo?
Zgoraj povzete raziskave kažejo, da vse več uporabnikov informacije išče med vplivneži in v obliki kratkih videoposnetkov na družbenih omrežjih, njihova vsebina in avtor pa sta pogosto vprašljiva. Poleg tega algoritmi družbenih omrežij v želji po privabljanju čim večjega števila klikov in ohranjanju naše pozornosti vse prepogosto izpostavljajo vsebine, ki so šokantne in razvnemajo naša čustva, nimajo pa posebne informativne vrednosti.
Eden izmed velikih izzivov sodobne medijske regulacije je zato tudi najdljivost in ustrezna izpostavljenost (kakovostnih) vsebin. Kako na trgu, na katerem nepregledna množica vsebin in storitev tekmuje za pozornost uporabnika, zagotoviti, da bodo vidne in izpostavljene vsebine, ki so v javnem interesu, denimo vsebine javnih servisov? Kako zagotoviti ustrezno izpostavljenost in dostop do zanesljivih informacij, ki pomagajo krepiti svobodo izražanja ter svobodno oblikovanje mnenj?
To vprašanje do določene mere poskuša urediti EMFA, ki si z uvedbo zaščitnih ukrepov prizadeva, da bi bile uredniško oblikovane vsebine, ki jih na zelo velikih spletnih platformah objavijo neodvisni mediji, obravnavane drugače kot vsebine drugih uporabnikov in zaščitene pred neupravičenim odstranjevanjem. V skladu z EMFA bodo morale zelo velike spletne platforme pred načrtovano odstranitvijo vsebine ponudnike medijskih storitev obvestiti o razlogih zanjo, vse pritožbe, ki jih bodo vložili ponudniki medijskih vsebin, pa bodo morale biti obravnavane prednostno. V skladu z DSA pa morajo zelo velike spletne platforme zagotavljati preglednost svojih priporočilnih sistemov ali sklepov o moderiranju vsebine.
Prvi koraki so torej narejeni, vendar pa je pot še dolga in zaradi naglega razvoja tudi zelo nepredvidljiva. Ker od globalnih komercialnih igralcev težko pričakujemo, da bodo zasledovali javni interes, se bodo morale politike v prihodnosti zagotovo usmerjati v njegovo zagotavljanje ter poiskati načine, kako v svetu spletnih platform, pretočnih vsebin in agregatorjev zagotoviti enostaven dostop do vsebin v javnem interesu ter poskrbeti, da se jih ohranja in naredi sodobnemu uporabniku privlačne. Za uravnoteženo medijsko potrošnjo pa lahko največ naredimo sami, zato bodite kritični in izbirajte modro.
https://reutersinstitute.politics.ox.ac.uk/digital-news-report/2024/dnr-executive-summary
https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/3153
https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/3174