Medijska in informacijska pismenost sicer nimata enotne definicije, kar pa ne pomeni, da nista eni izmed najpomembnejših veščin človeka 21. stoletja. Slovenska zakonodaja (11. člen Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah) medijsko pismenost definira kot: "... spretnosti, znanje in razumevanje, ki uporabnikom omogočajo učinkovito in varno rabo medijev ter avdiovizualnih medijskih storitev". Medijska in informacijska pismenost torej predstavljata temelj za analizo, vrednotenje, ustvarjanje in dostop do sporočil v najrazličnejših oblikah - od tiska do videa in interneta. Ključni sta za razumevanje vloge medijev in informacij v sodobni družbi. Še zdaleč ne pomenita samo zaščite otrok pred neželenimi sporočili. Dandanes ne bo zadostovalo, če izklopite televizor in s tem otroku preprečite dostop do vsebin, ki bi mu lahko škodovale. Dejstvo namreč je, da so mediji v našem kulturnem okolju tako zakoreninjeni in vseprisotni, da se jim ne morete izogniti. Če želite biti aktivno vključeni v družbo, bo tudi bolje, da se jim ne izogibate, temveč se jih naučite uporabljati sebi v prid. Mediji namreč ne vplivajo na našo kulturo, temveč so naša kultura.
Medijska in informacijska pismenost pomenita usposabljanje in izobraževanje vseh državljanov, da postanejo kompetentni, kritični in pismeni uporabniki najrazličnejših medijev in komunikacijskih storitev. Da znajo poiskati informacije, jih ovrednotiti in tudi posredovati. V digitalni dobi, v kateri je možnost ustvarjanja in deljenja sporočil dana vsakomur, namreč ni dovolj, da znamo vsebine le kompetentno sprejemati, pomembno je tudi, da jih znamo ustvarjati in deliti, pri tem pa se zavedati posledic svojih dejanj. Postati medijsko pismen pomeni tudi učiti se interpretirati najrazličnejša sporočila ter postavljati prava vprašanja o tem, kaj gledaš, bereš ali poslušaš. Pomeni znati poiskati informacije, ki jih potrebuješ, in razumeti, kako delujejo mediji. Pomeni tudi razumeti, da sporočila niso vedno nevtralna, objektivna in nezaznamovana s predsodki ali stališči ter da pomembno vplivajo na oblikovanje naših stališč in odnosa do sveta, sprožajo pa lahko tudi burne čustvene odzive. Biti medijsko in informacijsko pismen pa pomeni tudi znati uporabljati informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, s pridom izkoriščati vse njene prednosti, vendar se tudi zavedati njenih pasti in se znati zaščiti pred njimi. Medijska in informacijska pismenost nista cilj, ki bi ga bilo mogoče osvojiti naenkrat in za vselej, sta vseživljenjski proces. Zato je tudi zmotno prepričanje, da je medijsko in informacijsko opismenjevanje namenjeno le otrokom in mladim. Potrebujemo ga vsi in to vsak dan.
Povzeto po: http://www.unesco.org/new/en/communication-and-information/media-development/media-literacy/mil-as-composite-concept/
https://www.medialit.org/reading-room/what-media-literacy-definitionand-more
https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=4400860