Na portalu MiPi smo v več člankih opisali prizadevanja Evropske unije za bolj varno uporabo spleta in za zaščito uporabnikov. EU je namreč sprejela vrsto ukrepov in pravnih aktov, ki so veljavni v vseh državah članicah. Tako je evropskemu Aktu o digitalnih storitvah sledil tudi slovenski Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, ki je nalogo koordinatorja digitalnih storitev, ki ga ima vsaka država članica, za Slovenijo podelil Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ustanoviteljici portala MiPi. Koordinator digitalnih storitev je tako pristojen za nadzor nad izvajanjem Akta o digitalnih storitvah, katerega glavni cilj je postavitev okvirja za delovanje spletnih platform v Evropi.
Foto: Freepik
Akt velja za vse storitve, kot so ponudniki internetnih storitev, storitve v oblaku, sporočila, tržnice ali družbena omrežja. Najobsežnejši sklop pravil se osredotoča na zelo velike spletne platforme (VLOP), ki imajo velik družbeni in gospodarski vpliv ter vsaj 45 milijonov uporabnikov v Evropski uniji, to je 10 % prebivalstva. Sem sodijo največji in najbolj prepoznavni spletni posredniki, kot so Google, Facebook, TikTok, YouTube, Amazon, X in drugi. Ti morajo zagotavljati tudi obvladovanje sistemskih tveganj, kamor sodijo tudi negativni vplivi na človekove pravice in javno varnost. Za nadzor nad temi ponudniki je pristojna Evropska komisija, ki lahko sprejema tudi smernice za njihovo ravnanje.
Cilj novih pravil je zagotoviti varnejšo spletno okolje za končnega uporabnika. Uporabniki morajo imeti na voljo možnost, da spletni platformi prijavijo vsebine, za katere menijo, da so nezakonite, platforme pa morajo te pritožbe obravnavati in uporabnikom razložiti, zakaj so vsebino odstranile ter jim omogočiti možnost pritožbe oziroma mediacije zoper svojo odločitev. Prav tako morajo biti uporabnikom zagotovljene informacije o kriterijih, ki jih je ponudnik platforme uporabil pri oglaševanju in priporočilnih sistemih, vsi oglasi pa morajo biti tudi jasno označeni. V kolikor bodo uporabniki mnenja, da platforma svojih obveznosti ne izpolnjuje, lahko v zvezi s tem podajo pritožbo koordinatorju digitalnih storitev.
Kakšne naloge ima nacionalni koordinator digitalnih storitev?
Agencija bo kot nacionalni koordinator med drugim izvajala nadzor nad slovenskimi ponudniki posredniških storitev. To so na primer ponudniki internetnega dostopa, registri oziroma registrarji spletnih domen, storitve v oblakih ter spletne platforme, kamor sodijo družbena omrežja in spletne tržnice. Sem torej sodijo vsi slovenski ponudniki oblačnih storitev in spletne platforme, kot so na primer spletne tržnice in spletni forumi: Bolha, nepremičnine.net, avto.net, Med.over, Ona-On in drugi. Ponudniki spletnega dostopa so prav tako zajeti v nadzor, pa tudi registrarji spletnih domen, na primer Arnes in Domenca.
Agencija bo podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev organizacijam, ki bodo s tem postale kvalificirani prijavitelji nezakonitih vsebin na spletu. Če bo agencija ocenila kot potrebno, lahko izvede tudi postopek javnega razpisa za sofinanciranje delovanja zaupanja vrednih prijaviteljev. Naloga prijaviteljev bo prepoznava in prijava nezakonitih vsebin ter ukrepanje pri ponudnikih storitev. Ti bodo morali njihove prijave obravnavati brez odlašanja. To pomeni, da koordinator digitalnih storitev ne bo odstranjeval vsebin, ki bodo prepoznane kot nezakonite. Z novimi pravili se vzpostavljajo predvsem poti in orodja, ki omogočajo učinkovitejše spopadanje z nezakonitimi vsebinami.
Koordinator bo obravnaval tudi pritožbe slovenskih uporabnikov zoper ponudnike iz drugih držav ter jih posredoval koordinatorjem države, v kateri bo ponudnik registriran. Istočasno bo koordiniral aktivnosti na nacionalni ravni z drugimi državnimi organi in sodeloval s koordinatorji iz drugih držav članic EU ter z Evropsko komisijo. Za ta namen bo sodeloval v Evropskem odboru za digitalne storitve, ki v okviru Evropske komisije združuje koordinatorje držav članic za podporo pri izvajanju nalog iz Akta o digitalnih storitvah.
Agenciji je dodeljena tudi naloga ozaveščanja glede pravic in obveznosti, ki jih akt prinaša, kar bo agencija tudi v prihodnje počela prek portala MiPi.