Svet postaja vedno bolj kompleksen in težko obvladljiv, to pa velja tudi za sodobno medijsko okolje. Tehnološke inovacije ponujajo raznovrstne in vedno nove dostope do vsebin, številne med njimi so neregulirane, za povrhu smo danes lahko avtorji prav vsi. Pestro izbiro pogosto spremlja nizko zaupanje javnosti v informacije, pa tudi utrujenost, ko se ta pestra izbira spremeni v pravo poplavo možnosti, med katerimi moramo krmariti. Če dodamo še politične pritiske, negotove ekonomske razmere in trenutni geopolitični kontekst, je hitro jasno, da sta tradicionalno razumevanje in regulacija medijev postavljena pred številne izzive. Jasno pa je tudi, kako pomembni so svobodni in neodvisni mediji, dostop do preverjenih informacij ter zaščita prebivalcev pred dezinformacijami in drugimi manipulacijami.

Vir: Pixabay

Katere predpise je za sodobno medijsko okolje zasnovala EU?

Čeprav evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD) še vedno predstavlja temelj evropske medijske zakonodaje in zagotavlja okvir za urejanje avdiovizualnih medijskih storitev v Evropski uniji (EU), je trg avdiovizualnih medijskih storitev od njene zadnje posodobitve v letu 2018 doživel korenite spremembe. AVMSD sicer že naslavlja nekatere pojave digitalne dobe, kot so platforme za izmenjavo videov, vendar pa ni zadosten mehanizem za spopadanje z vsemi izzivi sodobnega medijskega okolja. EU je zato v zadnjih letih sprejela več aktov, ki bodo vsak zase, pa tudi z medsebojnim učinkovanjem, poskušali urediti vprašanja delovanja medijev v digitalni dobi. O evropskem Aktu o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim določa obveznosti ponudnikov posredniških storitev glede potrebne skrbnosti za pregledno in varno spletno okolje in jim nalaga odgovornost za omejevanje širjenja nezakonitih vsebin in izdelkov na spletu, uvaja večjo zaščito mladoletnikov na spletu ter uporabnikom omogoča večjo izbiro in boljše informacije, smo na MiPi-ju že izčrpno pisali. Nedavno je bil sprejet in v Uradnem listu EU objavljen tudi Akt o umetni inteligenci, katerega bistvene določbe smo na MiPi-ju prav tako že predstavili. Enotna pravila na ravni EU, ki zahtevajo transparentnost političnega oglaševanja, pa vzpostavlja Uredba o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju.

Evropski akt o svobodi medijev – nova pravila za zagotavljanje svobodnih in pluralnih medijev

Prav gotovo pa je na medijskem področju poleg AVMSD najpomembnejši nedavno sprejet Evropski akt o svobodi medijev (EMFA). Veljati je začel maja 2024, vendar pa se bodo njegove določbe začele uporabljati postopoma. Večino določb se bo uporabljalo od 8. avgusta 2025, nekatere pa že prej (od 8. novembra 2024, 8. februarja 2025 in 8. maja 2025). Pravica do prilagajanja ponudbe medijev bo v uporabi od 8. maja 2027.

EMFA je uredba, kar pomeni, da je neposredno uporabljiva v vseh državah članicah EU in je ni treba posebej prenašati v nacionalni pravni red. Kljub temu državam članicam omogoča, da na nekaterih področjih sprejmejo podrobnejša ali strožja nacionalna pravila in s tem prilagodijo pristope, ki ustrezajo njihovim nacionalnim in kulturnim posebnostim, kar je še posebej pomembno za medijski sektor in je tudi v skladu s pristopom, ki izhaja iz AVMSD. Za razliko od AVMSD določbe EMFA veljajo tudi za zvočne in tiskane, v določenem obsegu pa tudi spletne medije in platforme. V Sloveniji bodo pravila EMFA predvidoma deloma urejena v prenovljenem Zakonu o medijih, deloma pa v zakonu, ki bo po vzoru Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS), torej DSA, podrobneje uredil izvajanje EMFA v Sloveniji.

Kateri so ključni poudarki EMFA?

Cilj EMFA je okrepiti celovitost notranjega trga ter tako zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v EU. EMFA postavlja tudi okvir za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred političnimi in gospodarskimi pritiski, zagotavlja transparentnost medijskega lastništva ter spodbuja neodvisnost medijskih regulatorjev, torej tudi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS). EU je EMFA sprejela kot odgovor na naraščajoče skrbi glede erozije medijske svobode v nekaterih delih Evrope. Svobodno in pluralno medijsko okolje, odporno proti zlorabam in manipulacijam, je namreč nujno za zdravo delovanje demokratične družbe, saj dostop do raznolikih vsebin posameznikom omogoča, da si oblikujejo lastna mnenja ter sodelujejo v demokratičnih procesih in razpravah.

EU si z EMFA prizadeva:

- zaščititi uredniško neodvisnost z zahtevo, da države članice spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev;

- zaščititi novinarske vire, tudi pred uporabo vohunske programske opreme;

- zagotavljati neodvisno delovanje javnih medijev, vključno z zagotavljanjem ustreznih, trajnostnih in predvidljivih finančnih sredstev ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanju vodij ali članov upravnih odborov javnih medijev;

- zagotoviti preglednost lastništva medijev, tako da ponudniki medijskih storitev razkrijejo specifične informacije o sebi (npr. pravna imena, kontaktne podatke, lastništvo);

- zagotoviti zaščitne ukrepe, da zelo velike spletne platforme (imenovane v skladu z DSA) ne bi neupravičeno odstranile medijskih vsebin, ki so bile ustvarjene v skladu s poklicnimi standardi, vendar se štejejo za nezdružljive s pogoji poslovanja teh platform;

- uvesti pravico do prilagoditve ponudbe medijev na napravah in vmesnikih, kot so povezani televizorji, ki uporabnikom omogoča, da spremenijo privzete nastavitve tako, da odražajo njihove lastne preference;

- zagotoviti, da države članice s preskusi pluralnosti medijev zagotovijo oceno učinka ključnih koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost;

- zagotoviti večjo preglednost pri merjenju občinstev za ponudnike medijskih storitev in oglaševalce, da se omeji tveganje napihnjenih ali pristranskih podatkov o občinstvu;

- določiti zahteve glede preglednosti za dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam s strani javnih organov in subjektov;

- okrepiti in razširiti sodelovanje in usklajevanje med medijskimi regulatorji, vključno z ukrepi v zvezi z medijskimi storitvami iz držav zunaj Evropske unije.

Kakšna bo vloga nacionalnih medijskih regulatorjev?

Nacionalni medijski regulatorji, v Sloveniji je to AKOS, bodo imeli pri uspešnem izvajanju in spremljanju določb EMFA pomembno vlogo. EMFA namreč določa tudi vzpostavitev Evropskega odbora za medijske storitve (EBMS), ki bo nadomestil trenutno ERGA, imel pa bo širši obseg delovanja, pa tudi povečane pristojnosti, sredstva in neodvisnost. Nekatere določbe EMFA, in sicer tiste, povezane s koncentracijo medijev in državnim oglaševanjem, kakor tudi s pravili o merjenju občinstev in obravnavi medijskih vsebin, se namreč širijo na spletne platforme. Glede na vlogo, ki jo imajo spletni velikani v medijskem ekosistemu, pa naj gre za njihovo vlogo vratarjev pri dostopu do medijskih vsebin, preusmerjanje oglaševalskih sredstev s tradicionalnih na digitalne medije ali izzive pri merjenju občinstev, je takšno širjenje temeljnih pravil nanje smiselno in zelo pomembno. AKOS, ki je sedaj članica ERGA, bo članica EBMS, hkrati pa je tudi koordinator digitalnih storitev po DSA, zato bo lahko pomembno prispevala k učinkoviti implementaciji in izvajanju med seboj prepletenih evropskih predpisov.

Brez medijsko pismenih državljanov ne gre

Da je medijska pismenost nujna za razumevanje sodobnega informacijskega in medijskega okolja in krmarjenje po njem, prepoznava tudi EMFA. Podobno kot AVMSD jo definira kot »spretnosti, znanje in razumevanje, ki državljanom omogoča učinkovito in varno uporabo medijev, ki ni omejena na učenje o orodjih in tehnologijah, temveč je namenjena temu, da državljanom zagotovi spretnosti kritičnega razmišljanja, ki ga potrebujejo, da bi lahko ustrezno presojali, analizirali zapletene realnosti ter razlikovali med mnenji in dejstvi.« Ena izmed nalog bodočega EBMS bo tudi »izmenjava izkušenj in najboljših praks na področju medijske pismenosti, tudi za spodbujanje razvoja in uporabe učinkovitih ukrepov in orodij za krepitev medijske pismenosti.«

V svetu, kjer so informacije in vsebine dostopne na vsakem koraku, uporabniki pa jih vse pogosteje iščejo na pomanjkljivo reguliranih platformah, je medijska pismenost ena izmed ključnih veščin vsakega posameznika. Omogoča nam kritično uporabo in razumevanje vsebin, s katerimi se srečujemo na različnih platformah, pa tudi njihovo odgovorno ustvarjanje in deljenje. Zato vas tokrat še posebej vabimo, da še naprej redno spremljate MiPi in poskrbite za svojo medijsko pismenost.

Viri:

https://erga-online.eu/wp-content/uploads/2024/07/ERGAs-views-on-the-future-priorities-for-media-policy.pdf

https://erga-online.eu/wp-content/uploads/2024/04/ERGA-statement-on-EMFA-2024.04.10-final.pdf

https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/media-freedom

https://www.mipi.si/teme/informacijska-pismenost/evropski-akt-o-svobodi-medijev-preberite-kaksne-ukrepe-za-zascito-pluralnosti-in-neodvisnosti-medijev-v-eu-predlaga-evropska-komisija