Nova realnost spremljanja vsebin
Zabava pred malimi zasloni in iskanje vsebin z izbiro kanalov na daljinskem upravljalcu danes ni več to, kar smo poznali še nedolgo tega. Gledalec ima danes na voljo tako rekoč neskončne možnosti izbire, ne le medijev, ki omogočajo spremljanje »televizičnih« vsebin, pač pa tudi samih vsebin, ki so dostopne prek spletnih ponudnikov pretočnih vsebin. Od morda okornih, prvih korakov je televizija kot medij do danes doživela nemalo sprememb. Razmah spleta je omogočil tako razvoj televizije kot spremembo gledalskih navad, tj. načina spremljanja in dostopnosti vsebin v smeri zadovoljitve pričakovanj še tako zahtevnega gledalca.
Če je še ne dolgo nazaj morda veljalo, da spremljanje televizije predstavlja izgubo časa, ki pasivnemu gledalcu zgolj posreduje informacije in vsebine (zaradi omejene možnosti izbire so te praviloma lahko tudi manj kakovostne), se je z začetki kabelske televizije, kasneje televizije na zahtevo ter dokončno z uveljavitvijo spleta to dojemanje gledanja televizije oziroma vsebin bistveno spremenilo. Gledalec je dobil možnost izbire, tehnološki razvoj mu je namreč kar naenkrat omogočil aktivnejšo vlogo pri izbiri kaj, kje, kdaj in kako bo spremljal želene (in s tem praviloma tudi kakovostnejše) vsebine.
Televizija je postopoma izgubljala svoj zgodovinski primat prvega, t. i. malega zaslona, saj danes »televizične« vsebine spremljamo tudi na številnih drugih zaslonih, najsi gre za osebne računalnike, pametne telefone ali tablice. Pojav pretočnih medijskih vsebin, tj. filmov, serij in drugih oddaj, ki niso več vezane na gledanje prek televizije, je prinesel povsem novo gledalsko izkušnjo, še več, predstavlja prehod od tradicionalnega linearnega načina spremljanja televizije k spremljanju storitev in pretočnih medijskih vsebin na zahtevo.
Gledalec tako postaja vedno aktivnejši člen te medijske verige, saj si lahko po lastnih željah (in pogosto tudi finančnih zmožnostih) oblikuje seznam filmov in serij, ki si jih bo ogledal. Ponujeni občutek svobode pri tem zagotovo ni zanemarljiv in nanj stavijo tako razvijalci tehnoloških rešitev kot ponudniki pretočnih vsebin (med njimi zagotovo najbolj poznani Netflix, ki je danes že skoraj sinonim za tovrstno spremljanje vsebin; kje so meje in kolikšna je zares svobodna izbira gledalca v industriji, ki jo ženejo lastni poslovni interesi, pa je že morda tema za kakšen drug članek).
Pasti neskončne ponudbe ali ko ena epizoda serije ni dovolj
Neskončnost ponudbe in neusmiljeni tempo naših življenj pa kaj hitro lahko privedeta tudi do razvoja manj zdravih življenjskih navad. Nenazadnje je k razmahu spremljanja pretočnih vsebin preko spleta v zadnjih dveh letih bistveno prispevala tudi svetovna zdravstvena pandemija COVID-19. Se vam je tako že kdaj zgodilo, da po napornem dnevu v službi, ko imate za sabo še posebej slab dan ali pa se vam zaradi slabega vremena preprosto ne da od doma, raje ostanete v toplem zavetju doma in v družbi priljubljenega filma oziroma popularne serije? Vam je morda ogled nove serije prav danes priporočil sodelavec ali prijatelj? Ali ste morda zamudili epizodo priljubljene nadaljevanke? Se vam je že zgodilo, da si niste ogledali zgolj te ene epizode, pač pa ste tam nekje proti jutru ugotovili, da ste si pravzaprav ogledali kar celotno sezono nadaljevanke.
Podlegli ste fenomenu t. i. verižnega gledanja (angleško binge-watching; zaradi negativne konotacije »bingljanja« pred zasloni v smislu potrate časa je ponekod mogoče zaslediti tudi termin »maratonsko gledanje«), novemu načinu gledanja vsebin, ki ne predstavlja zgolj načina gledanja vsebin med internetnimi in televizijskimi navdušenci, pač pa se vedno bolj prepoznava kot način preživljanja prostega časa. Definicija tako pomeni gledanje več ali vseh epizod posamezne serije neprekinjeno, preko internetnih (pretočnih) medijskih platform. Fenomen že predstavlja vedno bolj popularno novo obliko družbene realnosti, ki s seboj prinaša tudi negativne posledice, ki lahko tako fizično kot psihično škodujejo zdravju posameznika.
Kdaj torej verižno gledanje prerase v zasvojenost? Po mnenju strokovnjakov na to, da lahko govorimo o zasvojenosti, ne vpliva toliko samo število epizod serije, ki smo si jih ogledali (čeprav je večina raziskovalcev enotnega mnenja, da morata to biti najmanj dve epizodi zapovrstjo oziroma določeno število ur pred televizijskim ali računalniškim ekranom), pač pa je bolj pomemben odgovor na vprašanje, ali verižno gledanje negativno vpliva na naše siceršnje življenjske aktivnosti. Med pomembnejše dejavnike tveganja sodijo tudi psihološke predispozicije posameznika, kot so recimo stanja, povezana z anksiozno-depresivno motnjo.
| Pomni: Razlika med zdravo življenjsko navado in nevarno odvisnostjo je v tem, da te prva sili polno živeti, medtem ko te druga od življenja odvrača. |
Kdaj verižno gledanje postane zasvojenost?
Vedenje, značilno za verižno gledanje, ima znake zasvojenosti, ko:
- verižno gledanje postane najpomembnejša stvar v posameznikovem življenju;
- se posameznik zateče k verižnemu gledanju kot zanesljivemu sredstvu za izboljšanje razpoloženja, morda zbeži od česa neprijetnega v svojem življenju;
- verižno gledanje ogroža ključne vidike posameznikovega življenja, na primer medčloveške odnose, izobraževanje ali delo;
- se število ur, ki jih posameznik vsak dan posveti verižnemu gledanju, s časom občutno povečuje;
- posameznik občuti psihološke in fiziološke odtegnitvene simptome, kadar nima možnosti za verižno gledanje;
- se po začasni odtegnitvi verižnega gledanja znova prepusti temu vedenju in se nemudoma ujame v stari vzorec.
Kako stopiti iz začaranega kroga?
Strokovnjaki kot najuspešnejšo metodo izognitve verižnemu gledanju priporočajo prekinitev ogleda sredi epizode. Priporočilo izhaja iz ugotovitev, da se boste na koncu epizode bistveno težje odpovedali nadaljnjemu gledanju, saj se epizoda običajno konča takrat, ko je zgodba najbolj napeta. Pri tem je nujno, da si vnaprej določite realno časovno omejitev. Naj bo ogled epizode nagrada za opravljeno delo, potem ko ste opravili vse druge dnevne obveznosti. Predvsem si velja zapomniti, da vas verižno gledanje ne sme odvračati od vaših siceršnjih življenjskih zadolžitev in radosti. Če vseeno posumite, da ni tako, pa nujno poiščite pomoč psihologa oziroma drugih usposobljenih strokovnjakov.
Prirejeno po: