Ker so pravljice prvenstveno namenjene otrokom, so seveda enostavne. Njihov svet je črno-bel in dobro vedno premaga zlo. Nič pa ni narobe, še več, celo zaželeno je, da tudi ko odrastemo, če ne že verjamemo, pa vsaj poskušamo slediti nekaterim osnovnim načelom, ki izvirajo iz temeljnih zakonitosti pravljic.
Bilo je torej nekoč v evropskem digitalnem desetletju:
Potem ko so se preteklo desetletje in več nad evropsko spletno okolje zgrinjali temni oblaki in ga delali nevarnega za njegovega uporabnika, še posebej nezaščiteni pa so tam ostajali otroci in mladostniki, v neenakopravnem položaju z velikimi svetovnimi igralci pa se je znašlo tudi evropsko gospodarstvo, se zdaj na evropskem horizontu kaže razjasnitev. Evropska unija si namreč s svojimi politikami in v zadnjem obdobju s številnimi sprejetimi regulatornimi svežnji prizadeva Evropo postaviti na svetovni digitalni zemljevid. Ji v tej neizprosni svetovni tehnološki konkurenci zagotoviti vodilno mesto ter brezkompromisno staviti na najvišjo stopnjo kibernetske varnosti. Na ta način želi Evropa zaščititi svoje državljane, uporabnike digitalnih storitev, spodbuditi pa tudi notranji trg, kjer lahko vse gospodarske družbe vlagajo in tekmujejo pod enakimi pogoji, se pri tem enakopravno razvijajo, tržijo in uporabljajo digitalne tehnologije, izdelke in storitve, ob čemer pa spoštujejo pravice tako ustvarjalcev kot potrošnikov.
Kje je Evropa na digitalnem zemljevidu danes – nekaj dejstev:
- Le eno od petnajstih največjih svetovnih tehnoloških podjetij izvira iz Evrope.
- V Evropi zgolj 7 % investicij vlagamo v razvoj umetne inteligence, v ZDA in na Kitajskem ta številka znaša 40 %.
- Velike spletne platforme v funkciji vratarjev pomembno vplivajo na obveščenost državljanov in družbene procese.
- Na spletu preveč nezakonitih lažnih vsebin, storitev, proizvodov.
- Sprejetih več kot dvajset različnih regulatornih svežnjev na tem področju, zasledujoč krovni interes evropske digitalne suverenosti in vzpostavitve konkurenčno primerljivega položaja za evropska podjetja v primerjavi s tujimi tehnološki velikani, z namenom doseči tudi večjo zaščito končnih uporabnikov.
- Spletno okolje ni varno za uporabnike, gospodarstvu onemogoča delovanje pod enakimi pogoji. Preprečitev spornih praks in zagotovitev varnejšega spletnega okolja za vse, s posebnim poudarkom na zaščiti otrok: transparentnost delovanja velikih spletnih platform, zagotovitev zasebnosti za uporabnika, prepoved spornih oglaševalskih praks (sledenje, ciljano oglaševanje, t. i. cookieless world ali »svet brez piškotkov«), ki bo oglaševalcem povrnila ugled, za manjše gospodarske družbe pa bodo omejitve svetovnih tehnoloških gigantov pomenile tudi nove poslovne priložnosti.
|
|
Zadnji izmed takšnih regulatornih svežnjev in prav gotovo eden pomembnejših, kar zadeva področje urejanja spletnih platform in zaščite njihovih uporabnikov, je Akt o digitalnih storitvah (DSA). Je še eden v nizu ukrepov, ki si prizadeva Evropo prilagoditi digitalni dobi. Njegov namen ni v pretirani regulaciji, ta je nujno asimetrična, kar pomeni, da za »velike igralce« določa več pravil, saj v osnovi nikakor ne želi zavirati spletnega gospodarstva ali krčiti uveljavljenih spletnih svoboščin. Bodo pa ponudniki digitalnih storitev po novem morali delovati bolj transparentno, uporabnikom omogočiti večjo stopnjo zasebnosti pri uporabi njihovih storitev ter predvideti ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin, ki bodo zaznane po objavi, kar nikakor ne predvideva njihove predhodne moderacije.
Skupni cilj vsem sprejetim ukrepom je, da bi od tehnološkega napredka, kot je umetna inteligenca, skupni podatkovni prostori, mobilna omrežja, veriženje blokov, imeli koristi vsi prebivalci Evrope, tako posamezniki kot gospodarstvo. Da bi se v spletnem okolju povezovali varno in bi nam njegove prednostni koristile v vsakdanjem življenju.
Ponovimo, opirajoč se na pravljično poenostavljen narativ, kako si Evropa predstavlja digitalno desetletje, ki je pred nami. V tem svetu trajnostne digitalne preobrazbe so spoštovane temeljne demokratične vrednote, temeljne pravice in kulturna raznolikost, zagotovljena je povezanost za vse in povsod, uporabniki in podjetja uporabljajo varno digitalno infrastrukturo, imajo enostaven dostop do spletnih javnih storitev, kot je na primer e-zdravje. Udejanjani so številni ukrepi podpore, med katere sodi tudi podpora digitalni pismenosti ter obenem krepitev veščin medijske pismenosti in ostalih kompetenc, ki zmanjšujejo digitalni razkol med evropskimi državljani.