Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na poziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pripravljajo dan kulture nenasilja in strpnosti. Čeprav se kultura tolerance, empatije in sprejemanja drugega začne doma, je vpliv medijev in spleta na otroke in mladostnike izredno velik in danes pogosto vzbuja skrb. Otroci so namreč zaradi svoje neizkušenosti in časa, ki ga preživijo na spletu, še posebej ranljiva skupina.
Ker je razpršena pozornost nekaj, kar danes obvladamo vsi, ker je petek in ker ti jutri ne bo treba v šolo ali službo in ker se tudi o resnih temah lahko in moramo pogovarjati v sproščenem in pozitivnem vzdušju, MiPi predlaga, da si ob prebiranju spodnjega besedila trenutku primerno zapoješ: »Igra sovraštva je za vas, hvala lepa, ne računajte na nas …«
Ustvarjalci vsebin pri MiPi-ju se zavedamo pomena preventivnega ozaveščanja tako mladih kot odraslih o posledicah nasilja ter pomembnosti krepitve empatije do sočloveka, zato smo predvsem o spletnem nasilju že večkrat pisali. Ob današnjem dnevu, ki bo posvečen premisleku in ozaveščanju vseh nas o pomenu ničelne tolerance do kakršnekoli oblike nasilja in negovanja medsebojnega spoštovanja in strpnosti, te zato vabimo, da nekaj svoje pozornosti nameniš naslednjim vsebinam in povezavam v tem članku. Če misliš, da bi vsebine utegnile koristiti tudi tvojemu prijatelju, ga nanje opozori, se z njim o tej temi pogovarjaj, lahko pa jih tudi deliš na družabnih omrežjih. Saj veš, dobre vsebine lahko zmagajo!
|
Medvrstniško nasilje (angleško: bullying) je namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom.
A pomni: Nasilje je vse tisto, kar žrtev dojema kot nasilje!
|
|
Spletno nasilje je problem. Še posebej zato, ker zaradi svoje virtualne, tj. »neresnične« narave v družbi še vedno ne predstavlja pravega razloga za skrb oziroma se ga pogosto obravnava manj resno v primerjavi s fizičnim nasiljem. K temu prispeva še vedno močno zasidrana dihotomija razumevanja spletne in fizične realnosti, saj se prva pod ščitom anonimnosti še vedno pogosto smatra za okolje, ki ni povezano z resničnim življenjem. Kar je zelo narobe, saj nas primeri učijo, da nasilje, zaradi same narave spletnega okolja, pogosto vznikne prav tam, potem pa se preseli tudi v realno življenje. Prav tako pa ga je v primerjavi z nasiljem v resničnem svetu veliko težje prepoznati in se nanj odzvati.
|
Kaj je spletno nasilje?
Spletno nasilje pomeni vsako zlonamerno in ponavljajočo se uporabo informacij ter komunikacijske tehnologije z namenom, da bi drugemu škodovali, tj. ga ponižali, dražili, zasmehovali, grozili oziroma ga na katerikoli drug način prizadeli. Ponavadi gre za dejanja v obliki:
- anonimnih sporočil,
- deljenja posnetkov brez privolitve,
- sovražnega govora ali žaljenja, na primer na način razširjanja nasilnih in žaljivih komentarjev,
- spodbujanja skupinskega sovraštva,
- spodbujanja nasilnih napadov na zasebnost kot na primer: javno objavljanje osebnih podatkov ali celo prevzem identitete žrtve, vdora na zasebno elektronsko mesto, npr. elektronska pošta, profil na družbenem omrežju, vdor v spletne učilnice in sestanke,
- ustvarjanje spletnih mest, ki vsebujejo besedila ali slike na račun norčevanja iz druge osebe,
- zalezovanja, nadlegovanja, izsiljevanja, na primer prek neposrednega sporočanja ali elektronske pošte,
- spolnega zapeljevanja ali nadlegovanja.
|
|
Vsako izključevanje drugega, še posebej na podlagi njegove prirojene osebne okoliščine, pa tudi okoliščine osebe kot individuuma, je nesprejemljivo. Ker je za sožitje v družbi odgovoren vsak izmed nas, je pomembno, da se zavedamo te svoje odgovornosti, ko prihajamo v stik z drugim. Preden nekaj izrečeš ali storiš, pomisli, kako bi se sam počutil, če bi bil na drugi strani. Izključevanje človeka in odrekanje pravice do njegove samouresničitve, predstavlja nasilje. Tudi izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje.
|
Kako lahko prispevaš k spletnemu okolju brez nasilja?
- Ne širi – vedno premisli, preden storiš karkoli na spletu. Tudi če deliš nasilno spletno vsebino zgolj s svojim prijateljem za zabavo, s tem pomagaš širiti nasilje nad drugim.
- Ne sodeluj – pred klikom, komentarjem oziroma delitvijo se vedno vprašaj, ali bi tvoje dejanje lahko prizadelo drugega. Svoje samopotrditve oziroma vključenosti v skupino ne dosegaj na račun drugega.
- Priznaj napako in se opraviči – tudi če si (ne)namerno prizadel drugega, pokaži, da se zavedaš prizadejanih posledic svojega ravnanja in se opraviči. Nikoli ni prepozno.
- Pomagaj – prisluhni žrtvi spletnega nasilja in ji nudi oporo. Nikoli ne veš, kdaj boš sam v njeni koži.
- Prijavi – vedno si lahko ti tisti, ki bo prekinil spletno nasilje, bodisi tako, da ga prijaviš prek prijavnih obrazcev posamezne spletne storitve, bodisi tako, da se obrneš na katero od prijavnih mest oziroma primer prijaviš policiji.
- Spoštuj drugačnost – neguj sposobnost vživljanja v drugega in njegovo drugačnost. Pomisli, kdaj si bil nazadnje »drugačen«, kako si se takrat počutil?
- Pogovarjaj se z odraslimi in vrstniki – poišči pomoč pri usposobljenih strokovnjakih in organizacijah.
|
|
Govor, ki sovraži, sproža nasilje
Sovražni govor je nesprejemljiva in zavržna oblika izražanja, ne glede na medij razširjanja. Takšen govor pomeni zgolj še korak do nasilnega dejanja do drugega, drugačnega in je praviloma uperjen zoper pripadnika manjšinske družbene skupine. Pri čemer se velja zavedati, da se vsak izmed nas v določenih okoliščinah lahko kaj hitro znajde v skupini, ki jo večina označi za manjšino, nezaželeno in jo kot tako stigmatizira ter ji odreka pravice do enakopravnega sobivanja.
Če si na spletu zasledil žaljiv in sovražen govor ali slikovne podobe, ga ne deli naprej in se o vsebini pogovori z odraslo osebo. Če si bil sam žrtev sovražnega govora, poišči pomoč. Zaupaj se prijatelju, še bolje pa staršu, učitelju ali drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš. Pomoč lahko poiščeš tudi na anonimni telefonski številki TOM telefon – 116 111.
|
Praktični nasveti, kako se soočiti s sovražnim govorom
- Prijavi. Sovražni govor predstavlja kršitev splošnih pogojev uporabe večine spletnih platform, zato lahko takšen govor tudi anonimno prijaviš. Pomagali pa ti bodo tudi pri Safe.si ali pokliči na TOM telefon – 116 111. V primeru, da si bil žrtev diskriminacije, pa se lahko po pomoč obrneš tudi na Zagovornika načela enakosti RS ali na Varuha človekovih pravic, pod okriljem katerega od leta 2020 poteka projekt, namenjen otrokom, Če vidiš krivice, uporabi pravice!
- Blokiraj. Osebe, ki širijo sovražni govor, lahko na družbenih omrežjih blokiraš.
- Ne deli. Širiti sovražni govor ni prav, pa čeprav ga nisi sam ustvaril. Zaideš pa lahko tudi v težave.
- Sooči se. Če se počutiš dovolj pogumnega, se lahko zoperstaviš osebi, ki sovražni govor širi.
- Upiraj se. Bodi empatičen in sočuten. Pomisli, kako se počutijo drugi, kako bi si želel biti obravnavan v njihovi koži.
- Odkrivaj. Sovraštvo pogosto izvira iz nevednosti. Širjenje obzorij in sprejemanje drugačnosti lahko osvajaš tudi s pomočjo literarnih ali filmskih junakov, s katerimi se lažje poistovetiš. Pristopi do sošolca ali sošolke, ki ni tak kot ti, morda se naučiš česa novega, zagotovo pa boš o njem izvedel kaj, česar še ne veš. Ne boj se drugačnosti, ker nas raznolikost bogati.
|
|
Mediji ne smejo spodbujati nasilja in sovraštva
V medijih je prepovedano spodbujati nasilje in sovraštvo. Države sprejemajo različne zakone, s katerimi urejajo to področje. To velja predvsem za t. i. tradicionalne medije, kot sta televizija in radio, medtem ko urejanje tega področja v spletnem okolju ostaja v rokah ponudnikov spletnih platform. Se pa tudi tam v prihodnosti obetajo spremembe, saj želijo države spletne ponudnike močneje zavezati k prevzemanju odgovornosti in sprejemanju ustreznih ukrepov za preprečevanje širjenja nasilja in sovraštva prek spleta. Če si bil na spletu žrtev takšnih dejanj ali si dejanje zasledil, lahko podaš prijavo neposredno pri ponudniku spletne platforme.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izvaja nadzor nad spodbujanjem nasilja in sovraštva v tradicionalnih medijih. Ker je že pred časom pri svojem delu zaznala povečanje različnih pojavov nestrpnosti oziroma diskriminacije ter spodbujanja nasilja in sovraštva v televizijskih oddajah, je izdala priporočilo ustvarjalcem medijskih vsebin, ki pa je namenjeno tudi ozaveščanju širše javnosti. S priporočilom in zaključki njenega dela se lahko seznaniš tu.