Da bi preprečila širjenje nezakonitega sovražnega govora na spletu, je Evropska komisija že leta 2016 z največjimi ponudniki digitalnih storitev, kot so Facebook, Microsoft, Twitter (danes X) in YouTube, sklenila dogovor o podpisu Kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu, ki so se mu kasneje pridružili še drugi ponudniki, Instagram, TikTok in Snapchat. V januarju 2025 je bil prenovljen Kodeks + vključen v sistem Akta o digitalnih storitvah (DSA).
To se je zgodilo, potem ko sta Komisija in Odbor za digitalne storitve podala pozitivno oceno prenovljenemu Kodeksu ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu +. Njegova vključitev v okvir DSA prinaša dodatno motivacijo za ponudnike zelo velikih spletnih platform (VLOP) in iskalnikov (VLOSE), saj njegovo upoštevanje lahko predstavlja enega od možnih ukrepov za obvladovanje sistemskih rizikov, kar skladno z DSA sodi med obveze omenjenih ponudnikov. Na ta način lahko ponudniki bistveno prispevajo k zmanjševanju tveganj na spletu, ki ga predstavlja prav širjenje nezakonitega sovražnega govora na njihovih platformah ter s tem pomembno prispevajo h krepitvi varnega spletnega okolja za vse uporabnike.
Foto: Freepik
Svoboda izražanja je temeljna pravica in pomembna vrednota, ki se ne sme izkoriščati za spodbujanje sovraštva in nasilja. Sovražni govor predstavlja sistemsko tveganje za demokracijo in temeljne pravice ter grožnjo skupnim vrednotam spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije in enakosti.
Vsak sovražni govor še ne predstavlja nezakonitega in s tem pravno pregonljivega dejanja. V Sloveniji kriterije za kaznivost sovražnega govora določa Kazenski zakonik, ki v 297. členu kot kaznivo dejanje opredeljuje javno spodbujanje, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Sovražni govor v splošnem opredeljujemo kot vsako ustno, pisno ali nebesedno izražanje mnenj in idej, ki so diskriminatorne in uperjene proti deprivilegiranim skupinam, recimo etničnim, verskim, spolnim, ali proti posameznikom, ki pripadajo določenim skupinam. Namen sovražnega govora je ponižati, prestrašiti ali spodbuditi nasilje.
2016: Nastanek in razvoj prvega Kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu
Prvi kodeks je že kmalu po njegovem sprejetju postal pomembno orodje pri obravnavi in odpravi sovražnega govora na spletu v EU. Naslavljal je nezakoniti sovražni govor, ki ga kot takega opredeljujejo zakonodaja EU in zakonodaje držav članic. Njegovo izvajanje se je ocenjevalo z rednim monitoringom, ki je pod okriljem Komisije potekal v sodelovanju z mrežo organizacij civilne družbe, s sedežem v državah članicah EU, t. i. zaupanja vrednimi prijavitelji.
Po sedmem krogu monitoringa, decembra 2022, so tehnološka podjetja, kot podpisniki kodeksa, in zaupanja vredni prijavitelji podali skupno izjavo o nameri krepitve sodelovanja na podlagi kodeksa, pri čemer so izpostavili okrepljen dialog, skupno raziskovanje relevantnih tem, krepitev sodelovanja in povečanje prepoznavnosti svojih prizadevanj.
Svet EU je septembra 2019 v svoji oceni vpliva Kodeksa na sovražni govor na spletu zapisal, da je prispeval k hitremu napredku, še posebej pri hitrem pregledu in odstranitvi vsebin sovražnega govora. S strukturiranim procesom medsebojnega učenja in izmenjave znanj je okrepil zaupanje in sodelovanje med tehnološkimi podjetji, organizacijami civilne družbe in državnimi organi držav članic EU.
2025: Sprejem revidiranega Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu +
Novi Kodeks ravnanja + temelji na Kodeksu ravnanja iz leta 2016, ki mu dodaja ukrepe za učinkovitejše izvajanje kodeksa. Podobno kot njegov predhodnik naslavlja sovražni govor, ki ga kot nezakonitega opredeljujejo zakonodaja EU in zakonodaje držav članic ter dodatno postavlja skupne smernice za ukrepe za zmanjševanje tveganj, ki jih prinaša širjenje sovražnega govora na spletu.
V primerjavi s prejšnjim kodeksom novi kodeks prinaša:
♦ natančneje določeno metodologijo monitoringa in strukturo poročil o izvedenem monitoringu,
♦ jasnejše definicije,
♦ povečan obseg transparentnosti ter sodelovanja med deležniki,
♦ uvaja pojem nadzornih poročevalcev (ang. monitoring reporters), ki jih predstavljajo neprofitne ali javne organizacije z izkušnjami na področju sovražnega govora (teh organizacij ne gre enačiti z zaupanja vrednimi prijavitelji, statusom, ki ga na novo uveljavlja DSA),
♦ kazalnike uspešnosti: podpisniki morajo v 24 urah po prejemu obravnavati vsaj polovico prejetih prijav, po najboljših močeh pa si morajo prizadevati za obravnavo vsaj dveh tretjin prijav v 24 urah po prejemu.
Trenutno je med podpisniki Kodeksa ravnanja + 12 ponudnikov digitalnih storitev, od tega jih DSA 7 opredeljuje kot zelo velike spletne platforme (VLOP), med njimi so: Facebook, Instagram, LinkedIn, Snapchat, TikTok, X in YouTube. Ostali podpisniki kodeksa so še Dailymotion, Twitch, Rakuten Viber, JeuxVideo.com in Microsoft.
Na portalu MiPi lahko najdete več uporabnih vsebin o sovražnem govoru, tudi številna gradiva in publikacije, ki so bile v zadnjem obdobju pripravljene v okviru sodelovanj portala v kampanjah zoper sovražni govor: