Zadnja analiza Agencije za komunikacijska omrežja in storitve iz maja 2019 kaže, da promet v 70 % govorilnic, od skupno 877 govorilnic v Sloveniji ne pokriva niti stroškov čiščenja, več kot 60 % prometa pa prihaja iz govorilnic, ki so nameščene v zavodih za prestajanje kazni, zaprtih oddelkih bolnišnic, domovih za ostarele in podobno, kjer je možno tudi na drugačen način urediti dostop do telefonskih storitev. Poleg tega 280 telefonskih govorilnic (skoraj 32% vseh) ne ustvari nobenega prometa merjenega z impulzi.
Sedaj pa skok v preteklost, po navedbah Wikipedie so prvo telefonsko govorilnico na svetu postavili v Berlinu, na Potsdamer Platzu, 12. januarja 1881, imenovala se je Fernesprecherkiosk, torej kiosk za pogovore na daljavo. Za uporabo je bilo treba kupiti nekakšne papirnate karte, imenovane Telefonbillet, ki so omogočale nekaj minut pogovora. Že leta 1889 pa je bil sistem posodobljen in govorilnice so delovale na žetone ali kovance. V Londonu naj bi prvo telefonsko govorilnico postavili leta 1903, po letu 1920 so v Veliki Britaniji začeli širiti nacionalno javno omrežje telefonskih govorilnic in začele so se pojavljati znamenite, danes tradicionalne in prepoznavne govorilnice v kraljevski rdeči barvi. V ZDA so od leta 1970 telefone vse redkeje nameščali v zaprte telefonske govorilnice, ki zagotavljajo določeno mero zasebnosti, zamenjale so jih odprte govorilnice. Vsaj delno so s tem javne telefone naredili dostopne tudi invalidom.
Od leta 1990 pa je po svetu vse manj in manj javnih telefonskih govorilnic, vzrok je seveda hiter razvoj mobilne telefonije. V ameriškem velemestu New York so govorilnice posodobili in iz njih naredili brezžične točke za dostop do interneta LinkNYC, pri nas pa so v Velikih Laščah denimo skušali z njihovo pomočjo vzpodbuditi tudi branje z izposojo knjig, ki so bile nameščene v govorilnici.
Razširjenost mobilne telefonije, tudi kot posledica njene cenovne dostopnosti (SIM kartico z vključenim dobroimetjem in mobilnim aparatom je možno kupiti za ceno primerljivo s telekartico), je povzročila, da so tudi klici iz telefonskih govorilnic na številke v sili 112 in 113 postali tako zelo redki, da lahko sklepamo, da tudi za ta namen telefonskih govorilnic ni smiselno ohranjati. V nujnem primeru bi namreč prej naleteli na nekoga z mobilnim aparatom in opravili klic v sili, kot pa našli javno telefonsko govorilnico.
Zato se je agencija po omenjeni analizi iz maja 2019 in pripombah nanjo odločila, da za storitev izvajanja dostopa do javnih telefonskih govorilnic ne bo izvedla javnega razpisa, kar pomeni, da bo lahko Telekom Slovenije po svoji presoji posamezno govorilnico odstranil ali ohranil.