Posebna strokovna skupina Evropske komisije je v okviru akcijskega načrta Evropske komisije za digitalno izobraževanje (2021–2027) pripravila smernice o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem.
Namenjene so učiteljem in izobraževalcem osnovnih in srednjih šol ter niso vezane na šolske predmete, zato se aktivnosti lahko vključi v različne učne ure. Smernice tudi niso vezane na raven znanja in izkušenj, ki jih imajo učitelji in izobraževalci na tem področju, saj ponujajo praktične napotke, ki jim bodo v oporo pri poučevanju, pa tudi povsem konkretne vaje za preverjanje dejstev, ki se lahko izvajajo v razredu, informacije o načinih, kako spodbujati dobre spletne navade učencev, ter številne druge uporabne namige in načrte dejavnosti. Čeprav so smernice prvenstveno namenjene učiteljem in izobraževalcem v osnovnih in srednjih šolah, so nekatere vsebine uporabne tudi za starše in druge člane skupnosti ter se lahko uporabljajo za neformalno in priložnostno učenje.
Cilji smernic na področju spodbujanja digitalne pismenosti in boja proti dezinformacijam
Cilj smernic je z izobraževanjem in usposabljanjem doseči boljše razumevanje digitalne pismenosti, spodbuditi odgovorno in varno uporabo digitalnih tehnologij ter izboljšati ozaveščenost in znanje javnosti o dezinformacijah. Vsebujejo pedagoško strokovno znanje o tem, kako okrepiti spretnosti kritičnega razmišljanja mladih ter kako vzpostaviti zaupanje v razredu in oblikovati varno okolje, v katerem lahko učenci in učitelji razpravljajo o občutljivih vprašanjih.
Čeprav smernice v hitro razvijajočem se digitalnem okolju ne ponujajo rešitev za vse težave, pa bodo učitelji v njih našli razlage in definicije ključnih pojmov ter načrte dejavnosti in uporabne namige za oblikovanje učnih ur, pri katerih bodo krepili digitalne kompetence svojih učencev.
Uporabni namigi in načrti dejavnosti
Smernice vsebujejo barvne okvirčke, ki so namenjeni lažjemu branju. Zeleni okviri vsebujejo praktične namige za učenje in poučevanje, modri načrte dejavnosti za pouk, rdeči opozorila, oranžni pa druge koristne vpoglede. Opozorila ne pomenijo, da se je določenim temam bolje izogniti, ampak da jih je težje obravnavati in da so potrebne dodatne priprave za pouk.
Za uresničevanje zgoraj navedenih ciljev so smernice razdeljene v oddelke:
V oddelku 4 so opredeljeni ključni pojmi, povezani z digitalno pismenostjo in dezinformacijami. Svojim učencem boste tako lažje pojasnili, kaj so algoritmi, odmevne komore, digitalni odtis, ribarjenje, troli … ter zakaj je npr. pomembno, da preverjamo dejstva in vire.
V oddelku 5 je pojasnjeno ozadje, ki vam bo v pomoč obravnavi dezinformacij in digitalne pismenosti v učilnicah. Nasveti se nanašajo na tri obdobja v izobraževalnem ciklu, tj. pred dejavnostmi v učilnici, med njimi in po njih. To poglavje vsebuje namige in smernice za reševanje morebitnih izzivov, s katerimi se lahko srečujete kot učitelj ali izobraževalec, svetujejo, kako ustvariti varno in spodbudno učno okolje itd. Vsebuje tudi različne načrte dejavnosti pri pouku, ki vam lahko služijo kot navdih.
Oddelek 6 se posveča krepitvi kompetenc digitalne pismenosti v učilnici in šoli. Pojasnjuje, kdo so digitalni državljani in zakaj je digitalno državljanstvo pomembno, ter ponuja učne cilje pri vzgoji digitalnih državljanov, ustreznih za osnovno- in srednješolsko raven. Ti cilji temeljijo na uveljavljenih okvirih, kot so npr. evropski okvir digitalnih kompetenc (DigComp 2.2) in rezultati izobraževanja za novi finski program pismenosti.
Oddelek 7 je posvečen dezinformacijam. Pojasnjene so različne razsežnosti dezinformacij, od njihovih značilnosti in namena, pomembnosti preverjanja virov in dejstev, načinov, kako ocenjevati verodostojnost virov in informacij ipd. Tudi to poglavje ponuja številne aktivnosti in načrte, ki jih lahko izvedete v učilnici, ter vprašanja, ki bodo učence spodbudila k razmisleku.
V oddelku 8 je obravnavano ocenjevanje in vrednotenje digitalne pismenosti v šoli in učilnici, ponuja pa konkretne smernice za ocenjevanje napredka učencev na tem področju, in sicer tako za ocenjevanje znanja učencev, ki lahko vključuje teste z vprašanji, pri katerih morajo učenci npr. našteti verodostojne vire informacij o različnih temah, opisati razliko med komentarjem in objektivnimi novicami, razlikovati med medijskimi delavci in državljani novinarji ter opisati, kako lahko algoritmi vplivajo na iskanje, kot tudi njihovih spretnosti (npr. primerjava različnih informacij ter ocena zanesljivosti različnih člankov, naslovov ali objav v družbenih medijih). Poglavje ponuja tudi izhodišča za razmislek učencev o lastnih digitalnih kompetencah.
Učitelji in izobraževalci imajo pomembno vlogo, da mladim pomagajo pridobiti kompetence, ki jih potrebujejo za vseživljenjsko učenje v vse bolj digitaliziranem svetu. Digitalne kompetence odpirajo edinstvene možnosti za učenje, mladi pa bodo z digitalnimi spretnostmi postali opolnomočeni in dejavni državljani v 21. stoletju. Teh kompetenc se je mogoče naučiti, zato vas vabimo, da svoje učence podprete pri učenju.
V prispevku so povzete Smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem, ki jih je leta 2022 pripravila Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. Prenesite si celotne smernice.