Inštitut Danes je nov dan je razvil spletno orodje Razkrinkaj.ai, ki nam v obliki kviza omogoča preverjanje naših sposobnosti prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco (ang. AI), ter nas izobražuje o pasteh njene zlorabe. Rezultati nedavne raziskave Zavoda Infohub Maribor kažejo, da veliko otrok meni, da pogosto ne ločijo med človeško in umetno ustvarjenimi vsebinami. Kako dobri smo pri tem odrasli? Medtem pa na področju medijev novi predlog zakona prinaša rešitve za pomoč uporabniku.

^{Foto: Danes je nov dan}

Naj se kviz prične!

Preizkusimo se lahko v prepoznavanju umetno ustvarjenih obrazov, sintetičnih fotografij narave in različnih video posnetkov. Če pa nas bolj zanima raziskovanje pisane besede in konteksta, nam kviz omogoča tudi to.

Orodje nam z nasveti in razlagami pomaga na poti medijskega in digitalnega opismenjevanja, da pridobimo znanja, s katerimi se bomo v tem svetu lažje znašli in zaščitili pred lažnimi informacijami ter morebitnimi finančnimi prevarami in drugimi triki, ki nam jih nastavljajo nepridipravi.

Človek : umetna inteligenca (UI)

Zavod Infohub Maribor je izvedel raziskavo med 171 osnovnošolci in ugotovil, da velik delež otrok ne prepozna razlik med umetno in človeško ustvarjeno vsebino. Izsledki raziskave med drugim sicer še kažejo, da starši pogosteje kot otroci razpravljajo o preverjanju resničnosti informacij na spletu.

Potem ko ste izpolnili kviz Razkrinkaj.ai, poskusite odgovoriti na spodnje vprašanje. V katero skupino sodite?   

^{Foto: Zavod Infohub Maribor}

 

Prisluhnite zanimivemu podkastu »So AI agenti naslednja velika stvar?«, kjer njegovi ustvarjalci razpravljajo o tem, kaj vse danes že zmore umetna inteligenca in kam gre njen razvoj. Morda vas v njem slišani argumenti uspejo prepričati tudi, zakaj pozicija »človek proti umetni inteligenci« iz naslova zgoraj morda ni najbolj prava pot. Izkoristiti potenciale, ki jih nova orodja prinašajo, se vsekakor kaže kot prava sled.

 

Za umik v zaenkrat še domišljijski svet AI agentov pa se lahko prepustite tudi literarni vsebini, ki jo je ustvaril človek. Kateri? – namig poiščite na portalu MiPi. 

 

Medijska regulacija na pomoč človeku

Novi predlog Zakona o medijih prinaša poglavje o umetni inteligenci, ki izdajateljem medijev nalaga jasno označevanje in ločevanje vsebin, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Te morajo biti na začetku in koncu (pri avdio in avdiovizualnih vsebinah) ali na začetku (pri besedilnih vsebinah) označene z razumljivimi oznakami v slovenščini. Mediji bodo morali uporabnike obvestiti o načinu uporabe sistemov umetne inteligence, zlasti če to vpliva na vsebino ali njeno interpretacijo. Prikrita uporaba generativne umetne inteligence je po zakonu prepovedana, saj velja za zavajajočo in kot takšna lahko pomembno vpliva na mnenje uporabnikov. Globokega ponarejanja (ang. deep fake) zaradi prepovedi v medijih načeloma ne bomo zasledili, razen v primerih, ko bo jasno označeno, da je njegova uporaba namenjena izključno umetnosti ali razvedrilu.  

Ste ob prebiranju novic na spletnih portalih že opazili oznake »UI« ali »AI«?

Na posameznih spletnih novičarskih portalih uporabniki že lahko opazimo, da avtorji vsebin označujejo, ali je bilo pri njihovem ustvarjanju uporabljeno orodje umetne inteligence. Ker se mediji dobro zavedajo razsežnosti in moči umetne inteligence, so posamezni ponudniki že sprejeli smernice delovanja, s katerimi se zavezujejo k zagotavljanju resničnih in zanesljivih informacij, uporabo generativne umetne inteligence pa uvrščajo med nepreverjene vire.

Kljub odgovornosti in zavezam medijev pa je najbolje, da smo tudi sami vedno pozorni na to, kako vsebina izgleda, kakšen je njen zvok ter kakšne besede so v njej uporabljene. To še posebej velja v primeru spletnih virov, kjer v nasprotju z medijskimi vsebinami večinoma ne vemo, kdo nosi uredniško odgovornost za objavljeno vsebino. Izgled vsebine ter uporaba besed in zvokov so tisti znaki, ki nam zaenkrat še omogočajo ločevanje med vsebino, ki jo je ustvaril človek oziroma umetna inteligenca. Ob njenem hitrem razvoju, ko so njene vsebine z vsakim dnem bolj prepričljive, pa jih od človeških vsebin ločimo vedno težje in zgolj še po najmanjših razlikah.

Znati poiskati vir ter informacije preverjati na različnih mestih se zato vedno bolj kaže kot nepogrešljiva kompetenca sodobnega uporabnika vsebin. Pri krepitvi medijskih in digitalnih kompetenc vam je lahko vedno v pomoč tudi naš portal MiPi. Na njem bomo v prihodnje kar nekaj pozornosti namenili orodjem umetne inteligence in z njihovo pomočjo ustvarjenim vsebinam, zato vabljeni k spremljanju.