Velike platforme kot YouTube, TikTok ali Instagram in iskalnike čakajo poslej po celotni EU strožja pravila za bolj odgovorno spletno okolje. Čakajo jih nove dolžnosti za omejitev širjenja nezakonitih vsebin in nezakonitih proizvodov na spletu, izboljšanje zaščite mladoletnikov ter zagotavljanje večje izbire in boljših informacij uporabnicam in uporabnikom.

Začel je namreč veljati Akt o digitalnih storitvah (angleško Digital Services Act ali krajše DSA), ki na ravni EU prinaša cel sklop pravil za varnejše spletno okolje. Skupaj z Aktom o digitalnih trgih, ki je prav tako pričel veljati novembra 2022, vzpostavlja enoten niz pravil na področju digitalnih storitev. Je prvi tovrstni nabor regulativnih orodij na svetu in določa mednarodno referenčno merilo za regulativen pristop k spletnim posrednikom. Akt o digitalnih storitvah se bo po vsej EU začel uporabljati februarja 2024, vendar pa nova pravila začnejo že prej veljati za zelo velike platforme in iskalnike.

Prvič doslej dobivamo regulacijo platform. Kaj točno ureja Akt o digitalnih storitvah?

Akt o digitalnih storitvah se uporablja za vse digitalne storitve, ki potrošnike povezujejo z blagom, storitvami ali vsebinami, vključuje pa obsežno kategorijo spletnih storitev, od enostavnih spletišč do internetnih infrastrukturnih storitev in spletnih platform. Pravila se nanašajo predvsem na spletne posrednike in platforme, na primer spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne platforme za potovanja in nastanitev.

Cilj Akta o digitalnih storitvah je končati obdobje, v katerem so tehnološka podjetja regulirala sama sebe – ko so določala npr. lastne politike o tem, kako moderirati vsebino ali kako si bodo prizadevala zmanjševati različna tveganja, ki jih njihove storitve pomenijo za družbo, kot je npr. širjenje dezinformacij. Platforme bo poskušal prisiliti tudi k večji preglednosti delovanja njihovih algoritemskih sistemov in jim naložil večjo odgovornost pri zaščiti uporabnikov.

Nove dolžnosti za digitalne storitve

Akt o digitalnih storitvah uvaja celovit sklop pravil za spletne posredniške storitve, med katera sodijo tudi nove dolžnosti za omejitev širjenja nezakonitih vsebin in nezakonitih proizvodov na spletu, izboljšanje zaščite mladoletnikov ter zagotavljanje večje izbire in boljših informacij uporabnicam in uporabnikom. Obveznosti različnih spletnih akterjev ustrezajo njihovi vlogi, velikosti in učinku v spletnem ekosistemu.

Sklopi pravil, ki jih uvaja Akt o digitalnih storitvah, so:

1. Jasna pravila za ravnanje z nezakonitimi vsebinami: postopek, po katerem morajo ponudniki digitalnih storitev ukrepati glede hitrega brisanja nezakonitih vsebin na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje EU, je posodobljen. Akt prav tako krepi prepoved splošnega spremljanja vsebin, kar pomeni, da platforme ne bodo prisiljene sistematično nadzorovati svojih platform v škodo svobode govora.
2. 2. Nove pravice za uporabnike, da izpodbijajo odločitve o moderiranju vsebine: nova pravila zagotavljajo varstvo temeljnih pravic uporabnic in uporabnikov v EU tudi v spletnem okolju. Novi zaščitni ukrepi v zvezi s svobodnim izražanjem bodo omejili samovoljne odločitve platform glede moderiranja vsebin, uporabnicam in uporabnikom pa omogočili, da osveščeno ukrepajo proti platformi, ki je moderirala njihovo vsebino, in izpodbijajo odločitev platforme. Platforme bodo morale prizadetim uporabnikom zagotoviti podrobna pojasnila o blokiranju njihovih računov ali odstranjevanju njihove vsebine oz. zmanjševanju njene vidnosti. Pogoji poslovanja platform bodo morali biti predstavljeni na jasen in jedrnat način ter spoštovati temeljne pravice uporabnic in uporabnikov.
3. Več preglednosti sistemov priporočil in spletnega oglaševanja: Platforme morajo v svojih pogojih uporabe predstaviti, kako delujejo njihovi sistemi za moderiranje vsebine in algoritemski sistemi priporočil, uporabnikom pa morajo ponuditi vsaj eno možnost za alternativni sistem priporočil (ali »vir«), ki ne deluje na podlagi profiliranja. Uporabnikom morajo dati tudi jasne informacije o tem, zakaj so bili ciljani z oglasom in kako spremeniti parametre ciljanja oglasa.   
4. Omejitve ciljanega oglaševanja in zavajajočih modelov: Akt prepoveduje ciljanje otrok z oglasi in profiliranje posameznikov na podlagi »občutljivih« lastnosti, kot je npr. njihova verska pripadnost ali spolna usmerjenost.
5. Splošne zahteve glede preglednosti in poročanja: Platforme bodo morale pripraviti letna poročila o svojih prizadevanjih za moderiranje vsebine, vključno s številom zahtev (prejetih od držav članic ali »zaupanja vrednih označevalcev«) za odstranitev nezakonite vsebine, pa tudi količino pritožb uporabnikov in kako je bilo z njimi ravnano. Poročila o preglednosti morajo opisovati tudi vse avtomatizirane sisteme, ki se uporabljajo za moderiranje vsebine, in razkriti, kakšna bi lahko bila njihova natančnost in možna stopnja napak.

Zelo velike spletne platforme

Posebna ureditev se uvaja za zelo velike platforme z več kot 45 milijoni uporabnic in uporabnikov na ravni EU, kot so npr. YouTube, TikTok ali Instagram. Te bodo imele do 17. februarja 2023 čas, da Evropski komisiji poročajo o številu aktivnih končnih uporabnic in uporabnikov na svojih spletnih mestih. Na podlagi tega števila bo Evropska komisija ocenila, ali bi bilo treba platformo opredeliti kot zelo veliko spletno platformo ali iskalnik, po tej odločitvi pa bodo imele tovrstne platforme na voljo štiri mesece, da izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalaga Akt o digitalnih storitvah, vključno z izvedbo prve letne ocene tveganja in njeno predložitvijo Evropski komisiji.

Poleg vseh zgoraj navedenih obveznosti veljajo za zelo velike spletne platforme ali iskalnike tudi dodatne zahteve, saj največje platforme predstavljajo največje možno tveganje za družbo – taka tveganja vključujejo negativne učinke na temeljne pravice, državljanski diskurz in volitve, nasilje na podlagi spola, vpliv na javno zdravje ipd. Akt jih zato zavezuje, da uradno ocenijo, kako lahko njihovi izdelki, vključno z algoritemskimi sistemi, povečajo sistemska tveganja za družbo, vključno s celovito oceno tveganj na področju temeljnih pravic, kot so svoboda izražanja, varstvo osebnih podatkov, svoboda in pluralnost medijev ter pravice otrok, ter sprejmejo merljive ukrepe za njihovo preprečitev.

Zakonsko je predpisan tudi dostop do podatkov za izvedbo zunanjega nadzora: samoocenam platform glede njihovih prizadevanj za zmanjševanje tveganj se ne bo več preprosto verjelo – platforme bodo morale svoje notranje podatke deliti tudi z neodvisnimi revizorji, organi EU in držav članic, pa tudi z raziskovalci iz akademskih krogov in civilne družbe, ki bodo lahko natančno preučili te ugotovitve in s tem pomagali prepoznati sistemska tveganja ter od platform terjali, da ravnajo odgovorno pri ukrepih za njihovo omejevanje.

Nova nadzorna pooblastila Evropske komisije 

Akt o digitalnih storitvah ustvarja doslej najvišjo raven javnega nadzora nad spletnimi platformami, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. Evropska komisija ima pooblastila za neposreden nadzor nad zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki. Poleg tega bo morala vsaka država članica imenovati koordinatorja digitalnih storitev, ki bo nadzoroval druge subjekte s področja uporabe Akta o digitalnih storitvah ter zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike v zvezi z nesistemskimi vprašanji. Nacionalni koordinatorji in Evropska komisija bodo sodelovali prek Evropskega odbora za digitalne storitve. Države članice EU bodo morale svoje koordinatorje digitalnih storitev vzpostaviti do 17. februarja 2024, to je do splošnega datuma začetka uporabe Akta o digitalnih storitvah. V Republiki Sloveniji bo implementacija uredbe v pristojnosti Službe vlade za digitalno preobrazbo.

Komisija bo ustanovila tudi Evropski center za algoritemsko preglednost (ECAT), ki bo njeno nadzorno vlogo podpiral z notranjim in zunanjim večdisciplinarnim znanjem. Center bo zagotavljal podporo pri ocenjevanju, ali je delovanje algoritemskih sistemov skladno z obveznostmi glede obvladovanja tveganj, ki jih Akt o digitalnih storitvah določa za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike.

Pri pripravi prispevka sta bila povzeta sporočilo za javnost, ki ga je 16. 11. 2022 objavila Evropska komisija, ter članek »A guide to the Digital Services Act, the EU’s new law to rein in Big Tech« (https://algorithmwatch.org/en/dsa-explained/, 24. 11. 2022).