Mobilna omrežja pete generacije ali 5G omrežja se v Sloveniji intenzivno gradijo. Po zadnjih podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije so v Sloveniji 5G omrežja dostopna v večjih mestih (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje).
Omrežja 5G omogočajo res veliko tehnoloških novosti s ciljem, da se končnim uporabnikom, tako posameznikom kot podjetjem, lahko omogoči nove storitve ter izboljšano delovanje že obstoječih storitev. Tehnologija omogoča prenosne hitrosti k uporabniku do 1 Gbit/s, kar je nekajkrat več, kot omogoča tehnologija 4G. Za ponazoritev, s prenosno hitrostjo 1 Gbit/s se povprečni film, ki ima 2-4 GB podatkov, prenese v 16 do 32 sekundah.
Pri zagotavljanju teh storitev pa je ključno dvoje:
- pokritost ozemlja oziroma prebivalcev države s 5G omrežji in
- zmogljivost omrežij, kjer je najpomembnejši parameter prenosna hitrost.
Da to dvoje lahko primerjamo z drugimi državami ali ocenjujemo napredek, je pomembno razumevanje, kako različni subjekti, regulator ali pa podjetja, do teh izračunov pridejo.
"Pri telekomunikacijskih omrežjih velja podobna logika kot pri cestah: več kot ima cesta voznih pasov, več vozil se lahko hkrati pelje po njej in če je vozni pas širši, se lahko vozila peljejo z večjo hitrostjo."
Za mobilna omrežja vseh generacij, torej tudi pete generacije, se za ponujanje storitev uporablja več frekvenčnih pasov. Lastnosti teh pasov so odvisne od uporabljenih frekvenc. Nižje frekvence, pod 1GHz, imajo večji domet, torej je lahko mreža baznih postaj redkejša in omrežje je cenejše. Vendar pa teh frekvenc enostavno ni dovolj, zato so v uporabi tudi višje frekvence, vse do 26 GHz. Višje frekvence se najbolj pogosto uporabljajo tam, kjer je zgostitev prebivalstva večja in s tem so večje tudi potrebe po prenosu podatkov. Zmogljivost omrežja je namreč odvisna od števila frekvenčnih pasov, ki so v uporabi in širine posameznih frekvenčnih pasov. Pri telekomunikacijskih omrežjih velja podobna logika kot pri cestah: več kot ima cesta voznih pasov, več vozil se lahko hkrati pelje po njej in če je vozni pas širši, se lahko vozila peljejo z večjo hitrostjo.
Konkretna zmogljivost omrežja, ki je v določenem trenutku na voljo uporabnikom, je odvisna od mnogih faktorjev: od zmogljivosti praznega omrežja na lokaciji, kjer se trenutno nahaja uporabnik, od trenutne obremenjenosti omrežja, od mobilnega telefona uporabnika ter od politike operaterja, ki lahko tudi omejuje prenos podatkov na posameznika. Če se vrnemo k primerjavi s cesto: kako hitro se boste peljali, je odvisno od tega kakšna je cesta, lokalna ali avtocesta, ali je na cesti gneča in prihaja do zastojev ali ne, kako zmogljiv avto imate in seveda tudi od prometne politike, torej omejitev hitrosti, ki so predpisane na posameznem odseku.
Med uporabniki so priljubljeni testi hitrosti dostopa do interneta. V Sloveniji se med drugim uporabljata AKOS test net, od mednarodnih merilnikov pa je najbolj priljubljen Ookla, ki ima celo svoj zemljevid 5G meritev. AKOS test net je orodje Agencije za komunikacijska omrežja in se ga uporablja tudi kot podlago za izvajanje nadzorov nad kvaliteto ponujenih storitev končnim uporabnikom s strani operaterjev. Po drugi strani pa je Ookla podjetje, ki trži podatke iz meritev, ki jih preko njenega orodja delajo uporabniki. Orodja za meritev tipično delajo tako, da poskusijo prenos (upload in download) datotek in pri tem merijo hitrost in druge parametre. Posamezni strežniki, s katerih poteka meritev, so preizkušeni in nadzorovani, vendar pa je pri teh meritvah veliko parametrov, na katere ponudnik meritve nima vpliva, od prej omenjene zasedenosti omrežja, lokacije, pa od zmogljivosti prenosnega telefona in nenazadnje do politike operaterja. Ravno tako je pomembna velikost vzorca, to je število meritev. Vsekakor pa se je potrebno zavedati omejitev teh meritev in ravno tako ni pravilno samo na podlagi teh meritev sklepati o kakovosti omrežij. Če ponovno uporabimo primerjavo s cesto: na podlagi meritev je lahko hitrost na lokalni cesti večja kot na ljubljanski obvoznici, ker je promet na lokalni cesti tekoč. Vendar pa iz tega podatka ni pravilno sklepati, da je lokalna cesta boljša od obvoznice. Prav tako potrebujemo več meritev, da lahko sklepamo, kakšna je dejanska povprečna hitrost. Sklepati zgolj na osnovi nekaj opravljenih meritev v času »prometne konice« tako ni pravilno.
Po podatkih Ookle Slovenija kotira na Ooklini globalni listi testov prenosne hitrosti (Speedtest Global Index) na 37. mestu (od 138 držav) pri mobilnih omrežjih in na 47. mestu (od 179 držav) pri fiksnih. Metodologija je seveda enaka za vse države in rezultati imajo svoj pomen, a kako točno je za to opravljen izračun, ali so denimo upoštevani prav vsi vzorci, ali so izrazito slabi vzorci izločeni, ali se meritve v času največjega prometa upoštevajo in podobno, ni javno objavljeno. Pri številu vzorcev mobilnih meritev Slovenija glede na velikost izrazito odstopa navzgor. Tako je bilo recimo število meritev v osrednji Sloveniji v januarju letos celo malo večje kot v Parizu ali Londonu ter nekajkrat večje kot na Dunaju, v Berlinu ali Rimu.
To, kakšen vpliv imata velikost vzorca in pa sezonska nihanja na rezultate meritev, dokazujejo podatki AKOS test neta: Decembra 2022 je znašala srednja vrednost (mediana) hitrosti prenosa k uporabniku na 5G omrežjih 266 Mbit/s (216 meritev), januarja 2023 le 49 Mbit/s (132 meritev), februarja 2023 pa 306 Mbit/s (281 meritev). Povprečne hitrosti, ki so bile preračunane iz teh istih meritev, pa za december 2022 319 Mbit/s, za januar 2023 139 Mbit/s, za februar 2023 pa 322. Januarja je bilo meritev bistveno manj kot decembra ali februarja in tako lahko že nekaj slabih meritev izrazito zniža rezultat.
Rezultati uporabniških meritev iz AKOS test net so na voljo tudi na Geoportalu AKOS. Prav tako so na tem mestu na voljo tudi t.i. drive testi, to so testi, ki jih opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije z uradnimi, atestiranimi merilnimi napravami in pod standardiziranimi pogoji. Rezultati meritev za 5G še niso objavljeni, tako da je primerjava rezultatov meritev, ki so jih opravljali uporabniki sami in rezultatov meritev, ki so jih naredili profesionalni merilci s profesionalno opremo, trenutno možna samo za tehnologijo 4G.
Kot že opisano, je pomemben podatek tudi pokritost oziroma dosegljivost omrežij. Običajno se pokritost meri v % pokritosti ozemlja in v % pokritosti prebivalstva. Tudi pri primerjavi teh podatkov je potrebno biti pazljiv, saj so metodologije izračunov pogosto različne, od tega, kakšna moč signala se upošteva, do tega, katere frekvence se pri izračunu upoštevajo. Če to znova primerjamo s cestami, je možno pri pokritosti ozemlja in prebivalstva s cestami upoštevati samo asfaltirane ceste, ali pa tudi makadamske ceste in kolovoze. Poročilo o pokritosti ozemlja in prebivalstva za Slovenijo je objavljeno na spletni strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, primerjava z EU pa je vidna na spletni strani European 5G observatory. Pokrivanje ozemlja Republike Slovenije s 5G (in drugimi tehnologijami) je objavljeno tudi na Geoportalu AKOS. Slovenija tukaj s 40 % pokritosti ni na visokem mestu, se pa pokritost zelo hitro povečuje. Za Slovenijo se sicer povprečna pokritost prebivalstva povečuje počasneje zaradi izrazito razpršene poselitve, medtem ko lahko v bolj urbaniziranih državah dosežejo večji delež pokritja prebivalstva že s pokrivanjem nekaj največjih mest. Operaterji imajo sicer obveznost, da do konca leta 2025 pokrijejo 11 največjih mest v Sloveniji s 5G in da zagotovijo pokritost 99% slovenskega prebivalstva z mobilnim internetom s hitrostjo najmanj 30 Mbit/s do uporabnika.