X

Teme

Informacijska pismenost

Prehranska dopolnila niso čarobna paličica, ki pričara zdravje

Čudežne obljube oglaševalcev, ki jih slišite prek zaslonov, so zato bolj pravljični privid kot obet za zdravje. Že star pregovor pravi, da je zdravje naše največje bogastvo in kaže, da se tega dobro zavedajo tudi prodajalci prehranskih dopolnil. Ob ogledu televizije, poslušanju radia ali brskanju po spletu pogosto naletimo na oglase, v katerih so prehranska dopolnila predstavljena kot rešitev za naše zdravstvene probleme ali nujna preventiva. Takšno oglaševanje zavaja potrošnika, ob nenadzorovani in prekomerni uporabi tovrstnih izdelkov pa lahko celo škoduje njegovemu zdravju. Čeprav prehranska dopolnila v določenih primerih lahko koristijo, pa zase najbolje poskrbimo s primernim življenjskim slogom.

Foto: Freepik

Prehranska dopolnila niso ne zdravila ne bonboni

Po Zakonu o zdravilih je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh. Ker teh prehranska dopolnila nimajo, potrošnikom ne smejo biti predstavljena na način, da bi se jim pripisovalo zdravilne učinke oziroma da bi potrošnik z njihovim uživanjem lahko pričakoval izboljšanje ali preprečitev bolezni in bolezenskih stanj.

Prehranska dopolnila ne zdravijo in ne preprečujejo nastanka bolezni. V določenih primerih, glede na specifično zdravstveno sliko posameznika in pod strokovnim nadzorom, njihovo uživanje lahko blagodejno vpliva na posameznikovo stanje.

Ker pa je danes uporaba prehranskih dopolnil predvsem na področjih ohranjanja mladosti, želenega videza in pri pomoči s starostjo pogojenih težav množično prisotna, stroka opozarja, da njihova nenadzorovana in prekomerna uporaba predstavlja dejavnik tveganja za zdravje. Pri nas naj bi tako po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) že več kot 90 % odraslih vsaj občasno uživalo prehranska dopolnila. Pri tem pa ljudje radi pozabimo, da tudi pri uživanju naravnih sestavin iz prehranskih dopolnil njihova koncentrirana oblika kaj zlahka pomeni pretiran vnos, ne da bi se obenem zavedali tudi njihovega medsebojnega učinkovanja na naše telo.

Prisluhni podkastu našega partnerja NIJZ – Prehranska dopolnila, nujna za zdravje ali dober marketing?

Kaj so prehranska dopolnila?

To so živila, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane in morajo biti varna za uživanje, kar pomeni, da ne smejo predstavljati tveganja za posameznikovo zdravje. Najdemo jih v obliki kapsul, tablet, pastil, v vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah. Podjetja, ki jih izdelujejo, so odgovorna za izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje, tako ob pridelavi, predelavi, distribuciji kot tudi ob prodaji. Taki izdelki morajo biti primerno označeni, vse ravni njihove pridelave in uporabe pa so nadzorovane s strani pristojnih institucij. Vsi akterji na tej poti prehranskih dopolnil do potrošnika so odgovorni za njihovo varnost in varno uživanje.

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in pestro prehrano.

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila in množično oglaševanje

Oglaševanje prehranskih dopolnil je dovoljeno, a pod strogo določenimi pogoji. Takšni oglasi ne smejo zavajati potrošnika z obljubami o ozdravitvi, posrednim odvračanjem od uradno dokazanega zdravljenja oziroma vzbujati pri potrošniku lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči določena bolezenska stanja. Nenazadnje pa je najmanj neetično s tovrstnim oglaševanjem, ki je namenjeno pospeševanju prodaje določenega izdelka, izkoriščati stisk ljudi, še posebej ranljivih družbenih skupin ali pa vsakega posameznika, ki se je znašel v stiski in išče rešitev za svoje zdravje in dobro počutje.

Oglaševanje prehranskih dopolnil je namenjeno pospeševanju prodaje in ustvarjanju dobička.

Prodajo prehranskih dopolnil danes pogosto srečamo na televiziji, kjer se tovrstni izdelki oglašujejo v pogovornih oddajah. Gre za novinarski oddaji podoben format televizijske prodaje oziroma prodajnega okna, kjer voditelj gosti različne strokovnjake, raziskovalce, pa tudi zdravnike, katerih strokovne reference potrošniku praviloma ostajajo neznane. Tovrstna oddaja z intervjuji, pogovori, nasveti, osebnimi izpovedmi in raznimi prispevki posnema žanr informativne ali izobraževalne novinarske vsebine, kot je na primer svetovalna oddaja, z namenom, da bi učinkovala verodostojno in si pri gledalcih pridobila zaupanje.

Napis na zaslonu »prodajno okno« mi pove, da gre za oglas

Glavni namen oddaj o prehranskih dopolnilih ni informiranje ali izobraževanje gledalca, temveč pospeševanje prodaje izdelka. Če je novinarska svetovalna oddaja namenjena obveščanju in izobraževanju gledalca oziroma poslušalca ter mu posreduje objektivno in nepristransko informacijo in ni predvajana proti plačilu, je prodajno okno ravno nasprotno, torej namenjeno promociji in se predvaja proti plačilu. Gledalcu posreduje vse podatke, da bi nakup lahko tudi opravil, kot na primer podatek o konkretni ponudbi, ceni, dobavitelju in njegovem kontaktu.

Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih natančno določa, katere trditve so na njih dovoljene, vključno s prehranskimi dopolnili, in prepoveduje vsakršno navajanje ali namigovanje, da uravnotežena in raznolika prehrana posamezniku ne more zagotoviti vnosa ustreznih količin hranil. Ministrstvo za zdravje je pripravilo tudi  Napotke s področja prehranskih dopolnil, kjer so navedeni izrazi, ki jih ni dovoljeno uporabljati pri oglaševanju prehranskih dopolnil, kot recimo:

»preprečuje«, »ščiti pred«, »preventivno je priporočljivo jemanje za«, »lahko pomaga tistim, ki imajo«, »naravno učinkuje na«; dovoljena ni tudi v praksi sicer pogosto uporabljena trditev »deluje probiotično«.

Ravno tako ni dovoljeno zavajajoče trženje s sklicevanjem na znanstvene in klinične raziskave, katerih rezultatov ni mogoče preveriti ali pa niso predstavljeni v celoti oziroma so izpostavljeni zgolj tisti, ki delujejo v prid pospeševanju prodaje. Kljub navedbam, da izdelki nimajo protiučinkov na zdravje, pa stroka vseeno beleži številne primere, ko so prehranska dopolnila škodovala zdravju posameznika.

Foto: Freepik

Če se morajo tovrstnih omejitev držati vsi oglaševalci prehranskih dopolnil, pa morajo na drugi strani tudi mediji prevzeti svoj del odgovornosti in poskrbeti, da so oglasi, ki jih predvajajo, skladni z medijsko zakonodajo. Tako Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah za televizijske izdajatelje med drugim določa, da oglasi ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovali zdravju ljudi ter tržiti s predpisi neskladnih izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in predstavljajo tveganje za javno zdravje. Dodatno tako oglaševalce kot medije zavezuje tudi samoregulativno orodje Slovenski oglaševalski kodeks, ki med drugim prepoveduje zavajanje potrošnikov, zlorabo njihovega zaupanja oziroma povzročanje občutka strahu ali stiske, prepovedana je tudi uporaba šokantnih trditev.

Trg prehranskih dopolnil vseskozi raste

Prehranska dopolnila so že od nekdaj predstavljala zelo dobičkonosno industrijo, s povečano zaskrbljenostjo ljudi nad svojim zdravjem, tudi spričo nedavnih zdravstvenih kriz, pa ta trg v zadnjih letih dosega neslutene višave. V Sloveniji je vreden okoli 40 milijonov evrov. Na Inštitutu za nutricionistko, kjer vodijo podatkovno bazo prehranskih dopolnil, je ta še pred kratkim vsebovala 2.000 tovrstnih izdelkov, medtem ko število hitro raste. Ob tem je zgovoren tudi podatek, da kar 9 od 10 tovrstnih izdelkov na trgu ob uravnoteženi prehrani sploh ne bi potrebovali, saj gre za umetno ustvarjene potrebe s strani prodajalcev.

Zaradi nedovoljenih oglaševalskih praks so bila slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo prehranskih dopolnil, v preteklosti že večkrat kaznovana, predvsem iz naslova uporabe nedovoljenih trditev, ki prehranskim dopolnilom pripisujejo lastnosti preprečevanja bolezni, zdravljenja ali ozdravljenja. Pristojnosti na tem področju ima Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, kamor lahko podate prijavo v primeru zaznane kršitve.

Vas zanima več: Na enem mestu dostopni podatki o nevarnih in neskladnih izdelkih

 

V redno ažurirani zbirki nevarnih in neskladnih izdelkov na slovenskem trgu najdete živilske in neživilske izdelke, ki so nevarni za uporabo in so ponudniki bodisi sami sprejeli ustrezne ukrepe bodisi so jim to odredili nadzorni organi. Pri vsakem izdelku najdete tudi navodilo, kako ravnati, če ste takšen izdelek že kupili.

Moje zdravje, moja skrb

Foto: Freepik

Prehranska dopolnila imajo lahko koristno vlogo pri našem prehranjevanju – vendar pa to še posebej velja pri posameznikih s specifičnimi prehranjevalnimi okoliščinami oziroma drugimi posebnostmi (na primer priporoča se dodatek vitamina B12 ob veganskem načinu prehranjevanja). Več koristi za naše zdravje pa bo, če se bomo ob dejstvu, da večine prehranskih dopolnil ob uravnoteženi prehrani ne potrebujemo, pozanimali, kaj pomeni zdrava oziroma uravnotežena prehrana.

Na spletnem mestu Veš, kaj ješ? lahko najdemo koristne in zanimive vsebine o prehrani. Z istoimensko mobilno aplikacijo (dostopno za Android, iOS) pa lahko odčitamo črtno kodo na izdelkih ter dobimo podatke o hranilni vrednosti živila in prehranski semafor. Če na semaforju zasveti rdeča luč, velja opozorilo, da takšnih živil ne uživajmo v večjih količinah in preveč pogosto. Tudi na nacionalnem portalu o hrani in prehrani, ki je namenjen prav obveščanju prebivalcev o koristih zdrave prehrane, lahko najdemo veliko napotkov in verodostojnih informacij o prehrani, tudi o prehranskih dopolnilih.

Sicer pa svojemu zdravju najbolje pomagamo z zdravim življenjskim slogom. Ta poleg uravnoteženega prehranjevanja zajema dovoljšno količino spanja, telesne dejavnosti, druženja in izogibanje psihoaktivnim substancam. Na ta način pozitivno vplivamo tudi na svoje duševno zdravje. In ne pozabimo, k temu lahko prispevamo tudi tako, da krepimo svoje kompetence medijske pismenosti in digitalne odpornosti. Le na ta način zaslonom ne bomo posvečali preveč svoje pozornosti na račun kvalitetnejšega preživljanja časa, prepoznali pa bomo tudi vse tiste oglase za prehranska dopolnila, ki jim je v resnici prav malo mar za naše zdravje.

Viri:

- https://nijz.si/

- https://www.prehrana.si/

- https://www.dobertekslovenija.si/

- https://www.gov.si/teme/prehranska-dopolnila/

- https://www.nutris.org/

MiPi najdete na spletni strani ter na spletnih platformah facebook-logo - SPOTeurope @PortalMiPi in #beri_mipi.


Nazaj na vse novice