Posameznik ima po Splošni uredbi o varstvu podatkov (»GDPR«) pravico, da pod določenimi pogoji zahteva izbris podatkov, ki se nanašajo nanj.

V katerih primerih pride v poštev pravica do izbrisa? Gre za primere obveščanja o prodajnih novostih po pošti s strani trgovin, kjer ste nakupili izdelke; obdelavo podatkov v zvezi s članstvom v različnih klubih (npr. športni klub); spletne objave, ki vsebujejo vaše osebne podatke; naročanje na e-novice, na oglaševalska sporočila in podobno. Obdelava osebnih podatkov (na primer v obliki objave na spletu) čez čas morda ni več potrebna, ali pa zanjo ni več ustrezne pravne podlage – npr. ker ste preklicali svojo privolitev glede objave. Tako lahko zahtevate izbris svojih osebnih podatkov.

Pravico do izbrisa uveljavljamo neposredno pri upravljavcu podatkov, npr. pri podjetju, pri katerem smo se naročili na elektronske novice, spletnem iskalniku, medijski hiši. Podjetje oziroma upravljavec osebnih podatkov nam mora odgovoriti najpozneje v enem mesecu od prejema naše zahteve in nas obvestiti o izvedenih ukrepih. Če na našo zahtevo za izbris ni odziva, se lahko obrnemo na Informacijskega pooblaščenca. 

Ne smemo pa pozabiti, da pravica do izbrisa ni absolutna. Podjetja in organizacije, ki obdelujejo naše osebne podatke, v nekaterih primerih podatkov niti ne smejo izbrisati, čeprav to zahtevamo oziroma bi umaknili soglasje. Obdelava namreč morda poteka zato, ker tako zahteva zakonodaja (npr. računovodski predpisi, prav tako zakon zahteva trajno hrambo številnih dokumentov iz kadrovskih evidenc in določenih arhivskih gradiv).

Več koristnih informacij glede uveljavljanja pravice do izbrisa oz. njenih omejitev si lahko preberete tukaj.