Čeprav večina državljanov EU domneva, da so prebivalci Evrope v celoti pismeni in da je nizka pismenost omejena na regije tretjega sveta, pa poročilo EU, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov za pismenost, kaže, da vsak peti 15-letnik v EU in skoraj vsak peti odrasel, ne dosega stopnje pismenosti, ki je potrebna za uspešno delovanje v sodobni družbi.

V prizadevanjih za dvig stopnje pismenosti sodeluje tudi februarja 2014 ustanovljena Evropska mreža za politiko pismenosti (European Literacy Policy Network ali ELINET), ki združuje 28 evropskih držav ter več partnerskih organizacij, ki se ukvarjajo z opismenjevanjem in spodbujanjem branja v Evropi, med njimi UNESCO, nevladne organizacije, univerze in prostovoljne organizacije.

Poleg splošne definicije pismenosti (sposobnost razumevanja, vrednotenja, uporabe pisnih besedili za sodelovanje v družbi, doseganje svojih ciljev in razvijanje svojega znanja in potenciala) ELINET definira naslednje stopnje pismenosti:

• Izhodiščna pismenost pomeni znanje črk, besed in struktur besedila, ki je potrebno za branje in pisanje na ravni, ki omogoča samozavest in motivacijo za nadaljnji razvoj.
• Funkcionalna pismenost pomeni sposobnost branja in pisanja na ravni, ki nekomu omogoča razvoj in delovanje v družbi, doma, šoli in na delovnem mestu.
• Večkratna pismenost ustreza zmožnosti uporabe bralnih in pisnih veščin za pripravo, razumevanje, razlago in kritično vrednotenje pisnih informacij. Je osnova za digitalno udeležbo in odločanje o financah, zdravju itd.

Cilj organizacije je izboljšanje stopnje pismenosti v vseh državah članicah EU, zmanjšati število otrok, mladih in odraslih z nizko pismenostjo v Evropi ter spodbujati bralne spretnosti in branje iz užitka.

V ELINET so prepričani, da mora pismenost postati ena od prednosti evropske politike in da bi lahko skoraj vsi, ki imajo težave z branjem in pisanjem, ob ustrezni podpori dosegli zadostno stopnjo pismenosti.

Vir: ELINET