Na Poletno muzejsko noč bo potekala otvoritev Računalniškega muzeja v Ljubljani. Ta jutri odpira vrata na novi lokaciji v Šiški. Dogodek bo odprt za javnost, vstop pa brezplačen. Na ogled pa bo prav posebna pridobitev, Arnes je namreč v zbirko muzeja izročil enega svojih zgodovinsko najbolj znanih strežnikov, Stenarja.
Foto: Siol.net
Računalnik Stenar je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, z namenom, da povezuje Slovenijo s svetom in omogoča svoboden pretok informacij. V Računalniškem muzeju bo poslej del stalne zbirke, njegova vsebina pa na voljo raziskovalcem računalniške preteklosti.
V Arnesu so zadovoljni, da so ob 30-letnici Arnesa našli Stenarju, ki je med osamosvojitvijo in v devetdesetih letih predstavljal dostop do interneta in informacij, našli nov dom. Tu bo lahko opominjal obiskovalce na pionirske čase in hkrati navduševal nove generacije nad računalništvom in tehnologijo.
Vodja Računalniškega muzeja Gaja Zornada poudarja, da je Stenar najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki, pridružil se bo drugim prelomnim računalnikom, ki so nadzorovali naš pospeševalnik delcev, merili jedro nuklearke in načrtovali predor Karavanke.
Računalniški muzej v Ljubljani sicer deluje že 18 let, letos pa odpira vrata na novi lokaciji, v ljubljanski kulturni četrti Šiška.
Otvoritvena razstava z naslovom "Kaj pa programje?" celovito predstavlja zanimivosti računalniške programske opreme, od tehničnega ustroja do vplivov na družbo. Zasnovana je tematsko in interaktivno, prvič po dolgem času bo javnost tako lahko preizkusila marsikateri slovenski program. Najstarejši program na razstavi pa je iz leta 1986.
Vse informacije o odprtju, razstavah in zbirkah najdete na spletni strani Računalniškega muzeja.