V zadnjih desetih letih so se digitalne tehnologije in načini, kako jih otroci uporabljajo, korenito spremenili. Večina otrok uporablja pametne telefone vsak dan in skoraj dvakrat toliko časa kot pred desetimi leti. Tudi zato zdaj ukrepa Evropska komisija. Sprejela je novo evropsko strategijo za boljši internet za otroke (BIK+). Njen namen je izboljšati digitalne storitve, primerne za posamezno starost otrok, in zagotoviti, da bo vsak otrok na spletu zaščiten, opolnomočen in spoštovan. Prizadeva si za dostopne, starosti primerne in informativne spletne vsebine in storitve, ki so v najboljšem interesu otrok.

Večina otrok zdaj uporablja pametne telefone vsak dan in skoraj dvakrat toliko časa kot pred desetimi leti. Uporabljati jih začnejo veliko mlajši (glej raziskavo EU Kids online 2020). Sodobne naprave prinašajo številne priložnosti in koristi, saj otrokom omogočajo interakcijo z drugimi, učenje na spletu in zabavo, vendar te koristi spremljajo tudi tveganja, kot so izpostavljenost dezinformacijam, spletnemu ustrahovanju (glej študijo Skupnega raziskovalnega središča) ali škodljivim in nezakonitim vsebinam, pred katerimi je treba zaščititi otroke.

Posodobljena strategija BIK+ temelji na evropski strategiji za boljši internet za otroke, sprejeti leta 2012, ki je vplivala na nacionalne politike po vsej EU in je mednarodno priznana: po vsem svetu se na primer vsako leto praznuje dan varne rabe interneta. Ukrepi za boj proti lažnim novicam, kibernetskemu nadlegovanju ter izpostavljenosti škodljivim in nezakonitim vsebinam vsako leto dosežejo na tisoče šol ter na milijone otrok, staršev in učiteljev.

Posodobljena strategija BIK+ odraža nedavno predlagano načelo, da bi morali biti otroci in mladi na spletu zaščiteni in opolnomočeni. Upošteva Resolucijo Evropskega parlamenta o otrokovih pravicah, Sklepe Sveta o medijski pismenosti in Priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, temelji pa na obsežnem posvetovalnem procesu z otroki, ki ga dopolnjujejo usmerjena posvetovanja s starši, učitelji, državami članicami, predstavniki IKT in medijske industrije, civilno družbo, akademiki in mednarodnimi organizacijami. Rezultati teh posvetovanj kažejo, da otroci in mladi pogosto dobro razumejo spletna tveganja, kot so škodljive vsebine, kibernetsko nadlegovanje ali dezinformacije, ter priložnosti, ki jih splet ponuja. Želijo tudi, da se pri vprašanjih, ki jih zadevajo, upošteva njihovo mnenje. Vendar številni otroci in mladi v Evropi, zlasti tisti v ranljivem položaju, še vedno niso v celoti vključeni v digitalni svet. Med dejavniki, ki so privedli do te izključenosti, so revščina, pomanjkanje povezljivosti, pomanjkanje ustreznih naprav ter pomanjkanje digitalnih znanj in spretnosti ali zaupanja. Namen strategije je omogočiti, da bodo otroci uživali enake pravice tako na spletu, kot tudi zunaj njega, pri čemer noben otrok ne bo zapostavljen, ne glede na geografsko, ekonomsko in osebno ozadje. Poleg tega strategija BIK+ sledi nedavnemu prelomnemu začasnemu političnemu dogovoru o Zakonu o digitalnih storitvah (DSA), ki vsebuje nove zaščitne ukrepe za zaščito mladoletnikov in spletnim platformam prepoveduje prikazovanje ciljanega oglaševanja, ki temelji na profiliranju mladoletnikov.

Načela in stebri strategije  

Nova evropska strategija za boljši internet za otroke določa vizijo digitalnega desetletja za otroke in mlade, ki temelji na treh ključnih stebrih:

1. Varne digitalne izkušnje za zaščito otrok pred škodljivimi in nezakonitimi spletnimi vsebinami, ravnanjem in tveganji ter za izboljšanje njihove dobrobiti z varnim in starosti primernim digitalnim okoljem.

   Da bi digitalni svet postal varen prostor za otroke in mlade, bo Komisija spodbujala uvedbo kodeksa EU za starosti primerno zasnovo in do leta 2024 zahtevala evropski standard za preverjanje starosti na spletu. Preučila bo tudi, kako uporabiti načrtovano evropsko denarnico za digitalno identiteto za preverjanje starosti, podprla hitro prijavljanje nezakonitih in škodljivih vsebin ter do leta 2023 zagotovila enotno usklajeno številko 116 111 za pomoč žrtvam kibernetskega nadlegovanja.

2. Digitalno opolnomočenje, da bi otroci pridobili potrebna znanja in spretnosti ter kompetence za informirano odločanje ter varno in odgovorno izražanje v spletnem okolju.

   Da bi spodbudila opolnomočenje otrok v digitalnem okolju, bo Komisija organizirala kampanje za medijsko opismenjevanje otrok, učiteljev in staršev prek mreže centrov za varnejši internet, ki je ogrodje strategije. Pripravila bo tudi učne module za učitelje prek portala betterinternetforkids.eu. Mreža centrov za varnejši internet v državah članicah (v Sloveniji je to Safe.si), ki so dejavni na nacionalni in lokalni ravni, bo okrepila podporo otrokom v ranljivem položaju in pomagala odpraviti digitalni razkorak na področju znanj in spretnosti.

3. Dejavno sodelovanje, ob spoštovanju otrok, tako da se jim da možnost odločanja v digitalnem okolju, z več dejavnostmi, ki jih vodijo otroci, za spodbujanje inovativnih in ustvarjalnih varnih digitalnih izkušenj.

   Da bi povečala sodelovanje otrok v digitalnem okolju, bo Komisija na primer podpirala otroke z več izkušnjami, da z drugimi otroki delijo svoja znanja o spletnih priložnostih in tveganjih, ter vsaki dve leti organizirala oceno strategije pod vodstvom otrok.

Povzeto po: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_2825

Preberite Strategijo BIK+.