»Vrhunski fotoaparat kar 97 % ceneje – za samo 109 evrov!«, »Ne zamudite izjemne priložnosti – naročite izdelek, ki si ga ogledujejo tudi drugi kupci, preden bo pošel!« Takšni oglasi na spletu niso nobena redkost in pogosto pritegnejo našo pozornost. V prispevku boste izvedeli več o tem, kako se ne pustiti speljati na led. Da vam ne bi spodrsnilo kar dvakrat: prvič, z nakupom izdelka, ki ga morda sploh ne potrebujete, in drugič, z ujetjem v eno številnih spletnih prevar.

^{Foto: Freepik}

Najprej o sponzoriranih oglasih na spletu – ne bodo vas zgrešili!

Čeprav je sodobni medijski uporabnik že dodobra seznanjen s številnimi oblikami oglaševalskih vsebin, ki jih prepoznava ob medijskih vsebinah ali kot del medijskih vsebin, in torej vsaj v svetu tradicionalnih medijev, kot recimo na televiziji, že precej suvereno prepoznava različne poskuse oglaševalcev, ki ga nagovarjajo k nakupu njihovega izdelka, pa na spletu temu pogosto ni tako. Zaradi tamkajšnjih manj jasnih pravil ali celo njihove popolne odsotnosti uporabnik oglasa pogosto ne prepozna in vsebine zato tudi ne obravnava z enakimi varnostnimi zadržki, kot to velja za oglase, ki jih gleda na televiziji. Prav tako pa še vedno pogosto velja splošno prepričanje, da ker je na spletu, je zagotovo vedno tudi ceneje. Našo naivnost pa lahko drago plačamo, saj jo s pridom izkoriščajo raznorazni spletni goljufi. 

Vas zanima, kaj prek spleta najraje nakupuje slovenski potrošnik? Preberite izsledke raziskave o spletnih nakupnih navadah, ki jo je opravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, dostopne na portalu MiPi.

Pri sponzoriranih oglasih gre za plačane spletne oglase, ki se prikazujejo na različnih spletnih platformah, vključno s spletnimi iskalniki in družbenimi omrežji. V Sloveniji se sponzorirani oglasi najpogosteje pojavljajo na iskalniku Google in Metinih platformah, Facebooku in Instagramu. Plačane objave zasledujejo interes prodajalca, ki si seveda želi, da bi jih uporabnik opazil, zato so praviloma vedno postavljene na prva mesta med iskalnimi zadetki. Ker vas takšni oglasi zagotovo ne bodo obšli, je za začetek pomembno, da znate ločiti med relevantnimi iskalnimi zadetki in sponzoriranimi oglasi.

V skladu s pravili Evropske unije morajo spletna mesta jasno navesti, kdaj je zadetek iskanja sponzoriran ali postavljen na vidnejše mesto zaradi plačanega oglaševanja. Na enak način so označene tudi sponzorirane vsebine na družbenih omrežjih. Sponzorirani oziroma plačani oglasi so običajno označeni kot »sponzorirano«, »oglaševanje«, »oglas« ali »Ad«, da jih uporabnik lahko loči od preostale, neplačane vsebine. Pri prikazanih zadetkih moramo biti torej pozorni na tovrstne oznake in razumeti, da sponzorirani oglasi predstavljajo naročeno in plačano promocijsko vsebino.

Kot pri vsakem drugem oglaševanju je tudi pri sponzoriranih oglasih namen povečanje prodaje. Splet za razliko od klasičnih oblik oglaševanja zaradi svojih tehničnih zmožnosti nudi zelo natančno ciljanje potrošnikov, ki oglaševalcem na podlagi obdelave podatkov omogoča posredovanje prilagojenih oglasnih sporočil glede na predhodno analizo vedenjskih navad uporabnika.

Primer: Zanimamo se za nakup električnega kolesa, zato bi želeli pridobiti nekaj informacij o takšnih kolesih. V iskalnik Google vpišemo ključni besedi »električno kolo«. Na prvih štirih mestih se pojavijo sponzorirani, torej plačani oglasi, ne pa relevantni zadetki, ki bi nam ponudili neodvisno in verodostojno vsebino.

Na zgornji sliki smo z rumeno barvo označili oznako oglasa »sponzorirano«. Na podlagi vpisa »električno kolo« v iskalno polje, so se nam med prvimi zadetki prikazali izključno oglasi za električna kolesa. Ker gre za iskano vsebino, nepozoren uporabnik zlahka spregleda, da so med zadetki naročene in plačane objave.

Lažni sponzorirani oglasi

O različnih oblikah spletnih prevar, kjer prevaranti z uporabnikom vzpostavijo neposreden stik, kot so phishing ali spletno ribarjenje, smishing ali SMS-zvabljanje, vishing ali telefonsko zvabljanje, smo na portalu MiPi že večkrat pisali. Vendar pa so prevare lahko tudi veliko bolj prikrite. Med tovrstnimi prevarami so tudi lažni sponzorirani spletni oglasi.

Takšni oglasi navadno uporabljajo ime in grafično podobo prepoznavne blagovne znamke. Četudi z manjšimi prilagoditvami še vedno delujejo popolnoma verodostojni, zato jih nepozoren uporabnik zlahka spregleda. Oglašuje se lahko kakršnakoli vsebina. Pogosto gre za zlorabe profilov ali spletnih strani obstoječih oglaševalskih računov. Tudi phishing napadi in vdori v spletne strani podjetij so vedno pogostejši. Že prvi klik na lažni oglas pa uporabnika preusmeri na lažno spletno stran oglaševalca, kjer nanj prežita phishing ali prodaja ponarejenih izdelkov.

Lažne nakupovalne spletne strani

^{Foto: Freepik}

Pogosto so sponzorirane tudi lažne nakupovalne spletne strani, ki poleg tega, da praviloma blago tržijo po občutno nižjih cenah, ob imenu blagovne znamke v spletnem naslovu vsebujejo tudi ime države, kot na primer »Slovenija«, z namenom slovenskega potrošnika zavesti, da gre za slovensko spletno trgovino, ki ji ta, kot kažejo številne raziskave, najbolj zaupa. V resnici pa ne gre za slovensko podjetje, pač pa za v tujini registrirano domeno, kupci pa izdelka po naročilu praviloma ne prejmejo ali pa ta ne ustreza naročenemu.

Tržni inšpektorat RS je v preteklosti že objavil seznam tovrstnih sumljivih spletnih trgovin – zato preverite, ali je vaša nazadnje obiskana morda med njimi. Preberite pa tudi, kdaj ne gre zaupati spletni trgovini.

Od vprašanja: Kdo je odgovoren? …

Tehnološki velikani, ko sta Google ali Meta, zasledujoč svoj poslovni model, brez strožjega nadzora dopuščajo prakso oškodovanja končnih uporabnikov. Na Googlu je v primerjavi s Facebookom težava še večja, ker se tako kot »pravi« sponzorirani oglasi tudi lažni uvrstijo vedno na prvo mesto med iskalnimi zadetki. Posebnih varovalk, ki bi ščitile uporabnika pred škodljivimi praksami goljufov, na strani ponudnikov spletnih platform praktično ni. Tam lahko namreč oglašuje kdorkoli skoraj karkoli. Identitete oglaševalca se ne preverja, edini identifikator je tako pogosto le plačilna kartica. Vsi spletni prevaranti pa lažne oglase plačujejo s kreditnimi karticami, ki so jih pridobili že v predhodnih zlorabah.

^{Foto: Freepik}

Ponudniki spletnih platform za oglaševanje tako ne prevzemajo nobenega tveganja, plačilo prejmejo, za zaščito uporabnikov pa ne naredijo veliko. Poslovni model, ki ga zasledujejo, je popolnoma zanemaril vsakršno zaščito uporabnikov pred lažnimi sponzoriranimi oglasi, ki vodijo v številne prevare.

Uporabnik je tako prepuščen samemu sebi pri tveganju, da bo pri neznanih spletnih prodajalcih naročil in plačal izdelek, ki ga kasneje ne bo nikoli prejel ali pa ta ne bo enak naročenemu. Uporabnik tako nima popolnoma nobenega zagotovila, da za na prvi pogled verodostojnim oglasom res stoji preverjeno podjetje ali blagovna znamka.

SI-CERT opozarja, da so prevare prek lažnih sponzoriranih oglasov sicer na spletu prisotne že dolgo, vendar so v lanskem letu zaznali intenzivnejšo rast tovrstne nelegalne prakse, ki je postala brez vsakršnih ovir povsem običajna poslovna praksa.

… do odgovora: Ponudniki spletnih platform so odgovorni!

Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki je po vsej Evropski uniji pričel veljati 17. februarja letos, prinaša s seboj obet konca divjega zahoda v digitalnem svetu. Akt je namreč za velike spletne platforme in spletne iskalnike, ki jih na podlagi kriterijev določi Evropska komisija, prinesel strožja pravila za bolj odgovorno spletno okolje in med drugim tudi nove obveznosti za omejitev širjenja nezakonitih vsebin in nezakonitih proizvodov na spletu. Akt je razmejil odgovornosti, določil pristojne organe za nadzor in definiral postopke za sankcioniranje kršitev. Spletne platforme in iskalniki sicer še vedno ne bodo sami izvajali nadzora nad lažnimi sponzoriranimi oglasi, jim pa akt nalaga, da morajo na podlagi prijave, sporni oglas umakniti. Prav tako bodo morali njihovi ponudniki sprejeti sistemske rešitve na podlagi opravljene ocene tveganja, da do takšnih in podobnih oškodovanj končnih uporabnikov ne bo prihajalo. Ali bo izvajanje akta ustrezno zajezilo dosedanje sporne prakse in spletne prevare, bo pokazal čas.

Trenutni seznam sestavlja 20 zelo velikih spletnih platform: Alibaba AliExpess, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, X, Wikipedia, YouTube, Zalando in platforme s pornografskimi vsebinami Pornhub, Stripchat, XVideos, ter 2 zelo velika spletna iskalnika: Bing in Google Search.

Med vprašanjem in odgovorom MiPi svetuje:

1. Bodite pozorni predvsem na ceno izdelka – če je ta veliko nižja od cen enakega izdelka na drugih spletnih straneh oziroma v fizičnih trgovinah, je to znak za alarm.

2. Bodite pozorni na izjemno kratek rok dobave izdelka in na brezplačno pošiljanje – pogosto gre za načine, kako privabiti potrošnika, da se odloči za nakup.

3. Preden izvršite nakup, na spletni strani vedno preverite kontaktne podatke, če je na voljo telefonska podpora ali podpora preko e-pošte.

4. Pozorni bodite tudi na pogoje plačila, vračila in dostave.

Viri:

- https://n1info.si/magazin/digitalno/prevarantski-oglasi-v-trenutku-ko-jih-kliknete-ste-prepusceni-sami-sebi/

- https://pazi.se/lazni-spletni-oglasi-spletne-trgovine

- https://europa.eu/youreurope/citizens/consumers/unfair-treatment/unfair-commercial-practices/index_sl.htm

- https://www.cert.si/wp-content/uploads/2023/06/Porocilo-o-kibernetski-varnosti_2022_web-1.pdf